»Fejmiči«, »youtuberji«, »influencerji« – tako mlajše generacije imenujejo tiste posameznike, ki imajo na različnih družbenih omrežjih številne sledilce in so zaradi svojih aktivnosti postali nekakšni mnenjski voditelji. Kdo sploh so vplivneži, na katera področja se navadno spoznajo in kaj jim je poleg razmaha družbenih omrežij še omogočilo, da imajo danes takšen vpliv, in to predvsem
Gostja v oddajo Dobro jutro, kjer je bilo govora o PREKINJENI KOMUNIKACIJI MED STARŠI IN OTROKI. Kaj je prekinjena komunikacija? Saj poznate tisto... treskanje z vrati, kričanje, obtoževanje, zmerjanje, kaznovanje, ukazovanje... ko ni medsebojnega spoštovanja, ni povezanosti in ni kakovostne komunikacije. Medosebni odnosi so kot elektrika, če je kratek stik, ni pretoka!
V oddaji smo skupaj z mladimi razmišljali o medijskih pasteh ter nerealnih lepotnih standardih kozmetične in modne industrije v zanke katerih se vse prehitro ujamemo. #veckottelo #notjustbody #bodypositivity #healtybody
Iz intervjuja: "Najprej moramo biti sami zadovoljni, da bomo znali zadovoljstvo in srečo prepoznati in negovati tudi pri otroku. Prevečkrat se v vzgoji obračamo na otroka in premalo segamo vase. Stara modrost pravi, vzgajate sebe, otroci bodo tako postali podobni vam. In to še kako drži. Daš lahko le tisto, kar imaš. Če smo sami
Veliko staršev govori o medvrstniškem nasilju, znotraj katerega so se znašli njihovi potomci. Eni v vlogi storilcev, drugi v vlogi žrtev. Gre za žalostne, boleče in travmatične zgodbe, ne le med žrtvami, ampak tudi med storilci. Zakaj nekdo sploh postane nasilnež, ki se »spravlja« na druge? Pogosto si mislimo, da tem otrokom manjka avtoriteta, disciplina
Veliko staršev govori o medvrstniškem nasilju, znotraj katerega so se znašli njihovi potomci. Eni v vlogi storilcev, drugi v vlogi žrtev. Gre za žalostne, boleče in travmatične zgodbe, ne le med žrtvami, ampak tudi med storilci. Zakaj nekdo sploh postane nasilnež, ki se »spravlja« na druge? Pogosto si mislimo, da tem otrokom manjka avtoriteta, disciplina
Ko resnično (brezpogojno) sprejemamo lastnega otroka, mu obenem odkrivamo tudi lastno ranljivost. Sporočamo mu, da nismo popolni. Tudi mama kdaj joče, je žalostna. In ne bodi presenečen, tudi oče, moški, kdaj joče. To so čustva. In ni napačnih čustev, je le napačno razmišljanje o čustvih. Prav je, da otrok razume, da starši nismo vsemogočni bogovi
Za svoje otroke želimo le najboljše. Ampak, kaj pa je »najboljše«? »Definicija »najboljše« se od staršev do staršev seveda precej razlikuje. Vsak izhaja iz svojih pogledov na svet, iz lastnih dosežkov, kriterijev. Razumevanje je pogojeno tako z lastnimi izkušnjami kot tudi z okoljem in časom v katerem živimo. Lahko bi rekli, da je »najboljše« precej
Ljudje se staramo, to je dejstvo, in smo si različni. Če želimo svoje telo preoblikovati in ohranjati v skladu s sugeriranimi lepotnimi ideali, bomo morali vlagati ogromno energije, časa in denarja, da bi se lahko zoperstavili naravi in njenim procesom. »Vendar pa smo veliko več kot telo,« s sloganom, ki je postal že njen zaščitni
Se tudi tebi zdi, da se je svet še vedno preobremenjen zgolj z lepim (lepo posejanimi pegicami po rdečelaskinem obrazu, prikupnim razmikom zob na sicer popolnem obrazu in telesu, oblinah na ravno pravih mestih …)? Se z ničemer od tega ne moreš poistovetiti, ker nisi zgrajena tako, da bi te 'le ena napakica' naredila še
