Panika nikomur ne koristi, še najmanj pa otroku, ki lahko zaradi nerazumevanja in nejasnosti v katero so zavite njemu nerazumljive informacije, razvije travme in notranje strahove. Bodimo pazljivi, kako se pogovarjamo z njim in kako ob otrokovi prisotnosti reagiramo na trenutno stanje v družbi. Otrok ne samo posluša, ampak predvsem gleda. In bolj kot besede, razume govorico naše podzavesti, ki se zrcali skozi naš ton glasu, geste, neverbalno komunikacijo. Pomirite ga na način, da najprej pomirite sebe. Na določene stvari lahko vplivamo, na druge ne. Storite, kar lahko in sprejmite tisto, česar ne morete. Otroku (in sebi) pa sporočajte, da bo še vse dobro.