Posesivnost in nezvestoba – V&O z Lucijo (Revija Obrazi, november 2021)

Mogoče boste rekli, da me preveč skrbi za mojega sina, a kot mati, ne morem več gledati, kaj se mu dogaja. Že, ko sem svojo bodočo snaho prvič videla, sem vedela, da ta odnos ne bo srečen. Je zelo gospodovalna in ukazovalna in vse v njihovi družini mora biti po njeno. Sin se sploh ne znajde. Vidim, da v tem odnosu trpi in se nikakor ne more izraziti. Toliko je vložil v svojo izobrazbo in kariero, sedaj pa svoj uspeh prepušča v nemilost njej, ki tega očitno sploh ne zna ceniti.  Tudi svoja otroka je naperila tudi proti nama z možem. Le redko se oglasijo, naši odnosi pa so hladni in površinski. Sinu skušam pomagati in mu svetovati, naj se postavi zase, pa me tudi on odriva in mi pravi, naj se ne vmešavam. Mislim, da se samo boji njene reakcije, če bi izvedela, da mu skušam pomagati na poti k njegovi sreči.

Marija, 54

Draga Marija, predvidevam, da je tale vaš sin tudi vaš edini otrok. Verjamem, da do njega gojite neizmerno ljubezen. Žal, pa se ne zavedate, da je ljubezni lahko kdaj tudi preveč. Preveč ljubezni ljudi duši in jim onemogoča, da bi se razvili v samostojno osebnost in svobodno zadihali svoje življenje. Ja, natančno to počnete, kar obtožujete svojo snaho. Dušite ga.

V vaši družini ste najbrž bili vi tista oseba, ki je držala vse niti v rokah. Vselej ste imeli zadnjo besedo, kajne? Tako v odnosu z vašim možem, kot tudi v komunikaciji z ljubljenim sinom. Vajeni ste tega, da vam sledita in prikimavata. Četudi kdaj nergaje, sta vendarle vselej prisluhnila in uresničila vaše pobude, ideje in želje. Sina ste imeli še posebej na očeh. Skrbno ste načrtovali vsak njegov korak. Uspeh v šoli, spremljali njegove ocene, težili k temu, da je bil vedno uspešen in priden fant. Seveda »priden in uspešen« v kontekstu vašega razumevanja uspešnosti in sreče. Si je študij izbral sama ali ste mu ga »pomagali« izbrati vi? Bili ste najbolj ponosna mama, ko je diplomiral z odliko in zatem uspešno kandidiral tudi za ugledno službo. Uresničil je vse to, za kar ste ga vzgajali in vanj vlagali. Z njim ste se lahko postavljali pred svojimi prijateljicami. Zavidali so vam ga sosedje in sorodniki. Vaš sin je postal vaš statusni simbol, ki ga sami zase niste uspeli nikoli pridobiti (seveda, spet skozi »očala« vašega razumevanja uspeha).

Nato pa se je zgodila Ona! Ugrabila vam je vašega otroka in mu »oprala možgane«. Nesramno vas je izrinila z njegovega mesta N1 in nanj postavila sebe. Pokazala mu je, da je lahko srečen tudi na drugačen način. In to vas zelo jezi, kajne? Ni nesrečen sin, vi ste neizmerno jezni, užaljeni in brezkompromisni, ker vas sin ne upošteva več. Nič več ni tako, kot je bilo. Začel je živeti svoje življenje in ne več vaših sanj. Pa, da si ne boste preveč domišljali, kako neizprosna je vaša snaha. Mislim, da sta si v tem pogledu najbrž precej podobni. Ne zgodi se redko, da sin s partnerko vzpostavlja podobno vrsto relacijskih odnosov, kot jih je imel z materjo. Mame in snahe so si pogosto karakterno precej podobne.

Vaš sin ima prav, ne vmešavajte se več v njegovo privatno življenje. To ni več vaša stvar. Niti pravica niti materinska dolžnost! Vaš otrok je postal moški in kot ste zapisali, je tudi oče dveh otrok. Pustite mu (jim), da neodvisno živijo življenje, kot si ga ustvarjajo. Mogoče se v vaših očeh zdi marsikaj narobe, a zavedajte se, da je vaša sodba daleč od objektivnega. V odnosu ne obstaja »prav« in »narobe«. Vsak živi, kot mu narekuje srce. In če imate svojega otoka in vnuke vsaj malo radi, jih osvobodite svojih obsojajočih pogledov. Verjemite mi, veliko raje bodo zopet prihajali k vam. Medtem, ko tako živčno čakate na njihovo pozornost, raje sami dajte, kar lahko. Tako se namreč snuje sreča.

 

Pozdravljeni. Pri svojih znankah sem vedno obsojala dejanje »skoka čez plot« in prav na to pot sem se kasneje podala tudi sama. Pri 41 sem se noro zaljubila v mlajšega samskega moškega. Ločila sem se in s tem močno prizadela tudi svojega otroka, ki je bil takrat star 11 let. Po treh letih se je moja romanca z ljubimcem končala. Zapustil me je, skušaj z dolgovi in se odselil k drugi. Vse bi dala, da bi se lahko vrnila k bivšemu možu in sinu. Vem, da bo težko, a si želim vseeno poizkusiti. Žal se trenutno nobeden od njiju ne želi pogovarjati z mano. Kako naj zopet vzpostavim odnos z njima in se njima približam? Hvala za nasvet.

Polona, 44

Draga Polona, kaj naj vam rečem…tole zna biti kar »kaskaderski« podvig. Ko je enkrat zaupanje raztrgano in poteptano, si ga je preklemano težko ponovno pridobiti. Ne pravim, da ni mogoče, vsekakor pa to ne bo enostavna naloga, ki ste si jo zadali.

Verjamem, se zgodi. Ne obtožujem vas in ne želim vas opominjati na storjeno »napako«. Usoda vas je sama zaznamovala in upam, da ste iz te lekcije odnesli, kar vam je življenje želelo sporočiti. Ko ste polizali med, se je ljubezenska pravljica izpela. Ljubljeni jo je popihal novim dogodivščinam nasproti. Ostali ste sami, zapuščeni in obupani. Toži se vam po varnosti, zaupanju in stalnosti. To je normalen proces. Vendar vas sprašujem, zakaj se vam je sploh »zgodil« skok čez plot, kot pravite? Glede na to, kako ste na podlagi takega dejanja sodili svoje prijateljice, to ni ravno vaš »stil«. Pa vendarle. Zakaj? Poskušajte se malo vživeti v vaše življenje z bivšim možem pred afero. Kako ste se počutili takrat? Ste bili srečni, izpolnjeni? Ste živeli življenje, kot ste si ga želeli? Sklepam, da ne. Sicer ne bi pristali v objemu drugega.

Resnično in globoko razmislite, kaj si v resnici želite, preden se spustite v misijo (skoraj) nemogočega – reševanja že pogorelega odnosa. Je ta pretekli odnos res to, kar globoko v sebi želite ali je zgolj beg v poznano staro realnost, ki se zdi navidezno varna? Vaš bivši partner in sin si res ne zaslužita še enega poloma. In seveda, tudi vi ne. Mogoče samo potrebujete nekaj časa, da se po tem čustvenem pretresu zopet postavite na noge in zbistrite svoje misli. Bojite se samote. Pa ta ni noben »bav-bav«. Seveda boli, ko osamljenost ter potrtost preplavita življenje in rušita smisel. In včasih je prav, da stari »smisel« pade. Če se to zgodi, sčasoma vznikne nov smisel in z njim nešteto novih realnosti. Priložnosti, o katerih najverjetneje nismo niti sanjali ali pomislili nanje, da sploh lahko obstajajo. Takrat se rodite novi »vi«. In vse je popolnoma drugače. Drugače gledate na svet, na stare in nove odnose, nase in na druge. Staro vas ne bo več pritegnilo. Želeli boste naprej. Sedaj boste vi na poti k novim dogodivščinam.

Predlagam vam, da date rehabilitacijo starega odnosa s partnerjem (ne pa tudi z otrokom!) na začasno pavzo. Poskušajte nekako zaživeti sama (s sabo) in počakajte na stanje, ko bo bolečina zadnje izgube popustila. Verjamem, da so vsi odgovori v nas. Če sprašujemo, nam življenje slej ko prej pošlje odgovor. Kmalu vam bo jasno, za kaj ali koga se je v življenju res vredno boriti.

Scroll to Top