“Drugi nas ne morejo osrečiti.”
Ko razmišljam o sreči, se vedno znova spomnim Pavčkovih verzov, ki so me prevzeli že kot deklico:
“Sreča ni v glavi in ne v daljavi,
ne pod palcem skrit zaklad.
Sreča je, ko se delo dobro opravi.
In ko imaš nekoga rad.”
Te besede so tako resnične. Sreča ni v bogastvu, karieri ali statusu, kot si to predstavljamo v mladosti. Ni v popolnih podobah na družbenih omrežjih ali stvareh, ki jih neprestano lovimo. Sreča je v trenutkih – v ljudeh, v majhnih stvareh in v občutkih, ki nas napolnijo, ko smo prisotni tukaj in zdaj.
“Drugi nas ne morejo osrečiti. Sreča je odvisna od nas samih.” Če svojo srečo pogojujemo z drugimi, postanemo ujetniki pričakovanj, razočaranj in iluzij. Sreča ni nekaj, kar se da zapovedati ali doseči z zunanjimi dosežki. Je občutek svobode, ki jo najdemo v sebi – skozi hvaležnost in zavedanje vsega, kar že imamo.
Z leti sem spoznala, da sreča ni v tem, da vedno uspemo, ampak v smislu, ki ga najdemo na poti. Če nas to, kar počnemo, veseli in izpolnjuje, smo lahko srečni že zdaj. Uspeh je le pika na i, ne pa pogoj za srečo.
Sreča je preprosta. Je v ljubezni, ki jo dajemo in prejemamo, v smislu našega delovanja in v trenutkih, ko si dovolimo biti prisotni. Zame je ključ hvaležnost, ki me vedno znova prizemlji in spomni, da je sreča tukaj in zdaj – če si jo le dovolimo začutiti.
Hvala, Maja Furman , za intervju v Revija Obrazi .