Perfekcionizem in izgorelost. Dve “sestri”, ki pogosto začneta svojo pot že v otroštvu, ko nas učijo, da smo vredni toliko, kot naredimo.
Da smo “dobri”, če smo pridni, uspešni, dosežemo cilje. In to prepričanje vzamemo s seboj v odraslost – ko ne znamo več ločiti med svojo vrednostjo in svojo storilnostjo. Ko sebe (in druge) merimo skozi produktivnost.
Ampak telo… telo ne laže. Ko ne poslušamo, začne kričati. Z izgorelostjo, boleznimi, utrujenostjo, ki ne mine. Morda je čas, da si priznamo: nismo tukaj zato, da se dokazujemo. Smo dovolj – že zdaj.
Danes sem za udeležence projekta Socialne aktivacije na Zavod Slokva, so.p. govorila o nevidni povezavi med perfekcionizmom in izgorelostjo.