Predavanja in izobraževanja

Kako obvladati čustvene viharje – spoznavanje in izražanje jeze

Starostna skupina: 2. in 3. triada osnovne šole
Trajanje: 60–90 minut
Vrsta aktivnosti: interaktivna delavnica z elementi predavanja, igre in pogovora

Jeza je eno izmed osnovnih čustev, ki jo doživljamo vsi – otroci in odrasli. Ni slaba ali napačna, pomembno pa je, da se naučimo, kako jo prepoznati, razumeti in izraziti na način, ki ne škoduje nam samim ali drugim okoli nas.

Na tej delavnici učenci skozi pogovor, igro in vodene dejavnosti:

• spoznajo različna čustva in kako jih prepoznamo v telesu,

• raziskujejo, kaj se skriva za čustvom jeze in kaj nam želi sporočiti,

• razvijajo zmožnost uravnavanja čustev v zahtevnih situacijah,

• se učijo varnega in spoštljivega izražanja jeze,

• razvijajo čustveno pismenost in empatijo do sebe in drugih.

Delavnica je zasnovana tako, da otrokom ponudi varen prostor za izražanje, pogovor in iskanje zdravih strategij obvladovanja notranjih čustvenih “viharjev”. S tem krepijo svojo samozavest in socialne veščine, kar pozitivno vpliva na njihovo počutje in odnose.

Cilj delavnice: Otrok razume, da so vsa čustva pomembna in da jih lahko izraža na način, ki je varen in spoštljiv – do sebe in drugih.

Se tudi na vaši šoli srečujete z:

• negativno telesno samopodobo učencev,
• kritikami in žaljivkami na račun telesnega videza,
• motnjami hranjenja ali
• vsesplošno prekomerno obremenjenostjo učenk in učencev s telesnim videzom?

Starostna skupina: učitelji, starši, učenci 2. in 3. triade
Trajanje: 60–90 minut
Vrsta aktivnosti: predavanje z diskusijo in praktičnimi primeri

Opis:
Idealizirane podobe teles, ki jih vsakodnevno gledamo v medijih, pogosto povzročajo, da otroci in mladostniki razvijajo nezadovoljstvo s svojim telesom. To lahko vodi do resnih težav, kot so negativna samopodoba, motnje hranjenja in občutek manjvrednosti. Predavanje osvetli, kako ti vplivi nastajajo in kako lahko kot učitelji in starši pomagamo mladim razviti zdrav odnos do lastnega telesa in samospoštovanja.

Ključne teme:

• Vpliv medijskih in družbenih pritiskov na otroško samopodobo

• Prepoznavanje znakov nezadovoljstva s telesom in začetnih težav z hranjenjem

• Psihološki in socialni dejavniki, ki prispevajo k motnjam hranjenja

• Pomen sprejemanja in podpore

Praktične vsebine:

• Strategije za krepitev pozitivne telesne samopodobe pri otrocih

• Praktični nasveti za starše in učitelje za podporo otrokom

• Ozaveščanje o nevarnosti primerjav in negativnih vplivov medijev

• Uporaba vaj za dvig samozavesti in samosprejemanja

Duševno zdravje je temelj našega vsakdana – a nanj prepogosto pozabimo. Mislimo, da moramo vse zdržati, da bo že nekako šlo. A telo in duša vedno povesta resnico. Duševne stiske niso več tabu in niso znak šibkosti – so znak, da smo človek. Predavanje nas bo spodbudilo, da prisluhnemo sebi, prepoznamo, kdaj potrebujemo pomoč, in si upamo spregovoriti, ko postane težko. Življenje ni generalka – poskrbimo zase že danes in naredimo korak k notranjemu miru.

Na predavanju bomo skupaj raziskali ključna vprašanja, ki nam pomagajo ohraniti notranji mir in skrb zase. Dotaknili se bomo naslednjih področij:

• pomen skrbi za duševno zdravje kot temelj dobrega počutja in notranjega miru,

• zakaj pogosto zanemarjamo lastne potrebe

• kako prepoznati znake duševnih stisk,

• praktični koraki za njihovo razrešitev,

• destigmatizacija iskanja pomoči in pomen pravočasnega ukrepanja,

• za vse, ki želijo bolje razumeti svoje psihično počutje in razviti zdrave strategije za soočanje z izzivi.

Ciljna skupina: starši, vzgojitelji, učitelji
Trajanje: 60–90 minut
Vrsta aktivnosti: predavanje z diskusijo in praktičnimi nasveti

Opis:
Najstništvo je čas iskanja sebe, a tudi čas velikih izzivov, pritiska in čustvenih nihanj. Starši se pogosto znajdejo pred vprašanjem, kako ostati opora in vodstvo, ne da bi presegli meje ali povzročili odtujenost. Predavanje ponuja praktične tehnike za prepoznavanje stisk, ohranjanje odprte komunikacije in postavljanje jasnih meja, ki spoštujejo odraščajočo avtonomijo.

Ključne teme:

• Prepoznavanje znakov stiske, anksioznosti in uporništva

• Vzpostavljanje zaupanja in odprtega dialoga

• Postavljanje meja in pravil v najstniških letih

• Vloga staršev kot opore in vodstva

Praktične vsebine:

• Komunikacijske tehnike za razumevanje in podporo najstnikom

• Praktični nasveti za obvladovanje konfliktov in kriznih situacij

• Metode za spodbujanje samostojnosti ob hkratni skrbi

• Strategije za sodelovanje s šolo in strokovnjaki

Ste eden od učiteljev, ki ima težave z vzpostavljanjem avtoritete v razredu? Se po opravljenem delovnem dnevu počutite izmozgane in izžete? Imate občutek, da se veliko preveč časa v razredu ukvarjate z disciplino?

Predavanje bo odprlo naslednje ključne teme:

• kateri so vzroki in okoliščine, ki pripeljejo do aktiviranja konfliktnih odnosov
  in prekinjene komunikacije v razredu
• kakšne so posledice negativnih odnosov za učitelja in učenca
• pomen učiteljeve pozitivne samopodobe in sočutne prisotnosti v konfliktu
• pomen razvijanja neprizadete drže in distance v konfliktih
• pomen (samo)obvladovanja in samorefleksije ob vzniku močnih čustvenih stanj

Udeleženci bodo na praktičnih primerih spoznali:

• kako pri sebi in učencih prepoznati vzroke in okoliščine, ki pripeljejo do konfliktnih odnosov in prekinjene komunikacije, ter se jim izogniti
• kako vzpostaviti samozavestno in neprizadeto držo v konfliktni situaciji z učencem
• kako ozaveščati lastne strahove, »trigerje« in nerešene bolečine, ki hromijo komunikacijo ter vplivajo na razvoj in potek konfliktnih odnosov v razredu
• preproste praktične vaje za učitelje in učence, ki so uporabne v stresnih konfliktnih situacijah ter pri negotovosti in bojazni

Ciljna skupina: zaposleni, vodje, strokovnjaki
Trajanje: 60–90 minut
Vrsta aktivnosti: predavanje z vajami in diskusijo

Opis:
Samopodoba močno vpliva na naše uspehe in zadovoljstvo v službi. Negativne predstave o sebi, primerjanje z drugimi in nizka samozavest lahko zmanjšajo produktivnost in kakovost odnosov na delovnem mestu. Predavanje predstavi, kako lahko z delom na lastni samopodobi in z uporabo preprostih metod izboljšamo svojo profesionalno podobo, postavimo zdrave meje in vzpostavimo boljšo komunikacijo.

Ključne teme:

• Povezava med samopodobo in profesionalno učinkovitostjo

• Prepoznavanje pasti primerjanja in samokritike

• Vpliv telesne govorice in neverbalne komunikacije

• Postavljanje osebnih in poklicnih meja

Praktične vsebine:

• Vaje za krepitev samozavesti in samozavedanja

• Body2Brain®ccm tehnike za sproščanje in izboljšanje osredotočenosti

• Strategije za učinkovito komunikacijo in reševanje konfliktov

• Praktični nasveti za ohranjanje duševnega zdravja na delovnem mestu

Posameznik običajno na delovnem mestu preživi velik del svojega življenja, zato le-to pomembno vpliva na njegovo zdravje in počutje. Če zaposleni doživljajo pozitiven občutek koristnosti in potrditve pri delu, podpore sodelavcev, imajo možnost izražanja svoje kreativnosti pri delu, potem je delovno mesto pomemben varovalni dejavnik dobrega duševnega zdravja. Delovno mesto pa ima lahko tudi negativen vpliv na počutje posameznika.

Dostikrat se šele, ko imamo težave ali zbolimo, zavemo, kako pomembno je duševno zdravje. A duševno zdravje ni le odsotnost težav ali bolezni, ampak je duševno zdrav tisti posameznik, ki se dobro počuti, uspešno sooča z različnimi izzivi in zahtevami v vsakdanjem življenju, uresničuje svoje potenciale in prispeva k okolju, v katerem živi in dela.

Predavanje se osredotoča na strategije, kako si posameznik lahko pomaga ohranjati in izboljšati dobro duševno zdravje na delovnem mestu. Namen predavanja je prepoznati dejavnike, ki negativno vplivajo na naše duševno zdravje in  poiskati najbolj učinkovite načine, kako se s stresom na delovnem mestu in nasploh v življenju, čim bolj učinkovito soočati.

Predavanje je namenjeno razreševanju naslednjih ključnih vprašanj:

• kdaj je moje duševno zdravje v dobri kondiciji in kaj ga rahlja in uničuje
• kako stres vpliva na naše psiho-fizično zdravje in delovno produktivnost
• kako se na delovnem mestu soočiti s stresnimi okoliščinami, situacijami in ljudmi
• kako zmanjšati stresne okoliščine v privatnem življenju
• kako nizka samopodoba in slabo samospoštovanje potencira negativne vplive stresnih okoliščin in dejavnikov
• kako preprečiti pojav izgorelosti
• kako si planirati kvaliteten spanec in počitek
• kako si planirati dan, delovni teden
• kako učinkovito vpeljati rekreacijo in redno gibanje v svoj (delovni) vsakdan
• praktične vaje, tehnike in namigi za hitro pomoč v stresnih situacijah in pri krepitvi duševnega zdravja

Praktične vsebine:

• Vaje za sproščanje in dihalne tehnike

• Nasveti za učinkovito planiranje časa in prioritet

• Priporočila za boljši spanec in regeneracijo

• Strategije za krepitev odpornosti na stres

V PRIMEŽU IZGORELOSTI – OD ZAGNANOSTI DO ADRENALNEGA ZLOMA

Izgorelost je stanje psihofizične in čustvene izčrpanosti, ki ne prizanaša nikomur.  Soočamo se s stanjem močnega upada telesne energije, motivacije, koncentracije ter težko ohranjamo budnost. V izgorelost najpogosteje vodi delo, ni pa to edini vzrok izgorelosti.

Predavanje s praktično delavnico odgovarja na naslednja ključna vprašanja in teme:

• Katere so pasti, ki vodijo v izgorelost?
• Kateri tipi osebnosti in vedenjski vzorci najpogosteje vodijo v odvisnost od dela?
• Kakšni so simptomi izgorelosti
• Kakšne so posledice izgorelosti in kako se z njimi soočati?

Praktične vsebine:

• Vaje za sproščanje in dihalne tehnike

• Nasveti za učinkovito planiranje časa in prioritet

• Priporočila za boljši spanec in regeneracijo

• Strategije za krepitev odpornosti na stres

Ciljna skupina: ekipe, vodje, učitelji, skupine zaposlenih
Trajanje: 60–90 minut
Vrsta aktivnosti: predavanje z interaktivnimi vajami

Opis:
Dobro sodelovanje v timu temelji na jasni komunikaciji, razumevanju meja in sprejemanju odgovornosti. Predavanje predstavi, kako lahko z izboljšanjem komunikacijskih veščin in razumevanjem različnih pogledov ustvarimo uspešne in harmonične delovne ali učne skupine. Naučimo se oblikovati rešitve, kjer zmagajo vsi.

Ključne teme:

• Osnove učinkovite komunikacije v timu

• Prepoznavanje in spoštovanje osebnih meja

• Strategije za konstruktivno reševanje konfliktov

• Oblikovanje win-win rešitev

Praktične vsebine:

• Simulacije in vaje za krepitev timske dinamike

• Tehnike aktivnega poslušanja in povratne informacije

• Vaje za gradnjo zaupanja in medsebojnega spoštovanja

• Strategije za preprečevanje in reševanje nesoglasij

(NEZDRAVE) NAVEZANOSTI IN ODNOSI V DRUŽINAH

Družinski odnosi nas zaznamujejo za vse življenje, saj vplivajo na to, kakšne odnose gradimo s partnerji, otroki, sodelavci in tudi sami s seboj. Na predavanju bomo raziskovali, kako zgodnji odnosi med starši in otroki oblikujejo našo čustveno varnost in osebnostni razvoj.

Spoznali bomo različne tipe navezanosti – varno, ambivalentno, izogibajočo in dezorganizirano – ter preučili njihove posledice na naše vedenje in odnose v odraslosti. Posebej se bomo posvetili prepoznavanju nezdravih vzorcev, kot so posesivnost, ljubosumje in čustvene bolečine, ki se nezavedno prenašajo iz generacije v generacijo.

Predavanje ponuja tudi konkretne rešitve, kako te toksične vezi prepoznati, preseči in zgraditi bolj zdrave ter izpolnjujoče odnose, tako z drugimi kot tudi s samim seboj.

Ključne teme:

• Razumevanje teorije navezanosti in njenih tipov

• Vpliv družinskih vzorcev na osebnost in odnose

• Prepoznavanje nefunkcionalnih in toksičnih vzorcev

• Pomen čustvene varnosti in stabilnosti

Praktične vsebine:

• Vaje za prepoznavanje in refleksijo lastnih vzorcev

• Strategije za krepitev pozitivnih družinskih odnosov

• Nasveti za vzpostavitev zaupanja in podpore v družini

• Praktične metode za spodbujanje čustvene povezanosti

Predavanje za starše se osredotoča na pomembno vlogo vseh treh ključnih dejavnikov vzgojno-izobraževalnega procesa: staršev, šole in otrok. Poudarja pomen sodelovanja, spoštovanja in jasne delitve odgovornosti, ki je temelj uspešnega razvoja otroka.

Starši imajo ključno nalogo, da doma vzpostavijo podporno okolje, razvijajo delovne navade, vrednote in odnos do znanja. Šola pa poleg posredovanja znanja skrbi za celosten razvoj učenca, nudi strokovno podporo in spodbuja samostojnost. Otroci so prav tako nosilci odgovornosti – za svoje vedenje, trud in odnos do šolskega dela.

Cilj predavanja je spodbuditi razumevanje, da uspeh otrok temelji na partnerskem sodelovanju vseh udeležencev ter na vzajemnem spoštovanju, komunikaciji in skupnih ciljih.

Izčrpani zaradi sočutja

Nevidna cena skrbi za ljudi

Poklici, ki temeljijo na delu z ljudmi – v zdravstvu, vzgoji in izobraževanju, socialnem varstvu, domovih za starejše ter na področju človeških virov – zahtevajo visoko stopnjo čustvene prisotnosti, odgovornosti in empatije. Gre za področja, kjer so zaposleni vsakodnevno v stiku s stisko, potrebami, pričakovanji in čustvi drugih, pogosto brez možnosti, da bi svojo obremenitev zares odložili.

Dolgotrajna izpostavljenost takšnemu delu lahko vodi v sočutno izčrpanost, stanje, ki se pogosto prepleta z izgorelostjo, a ostaja manj prepoznano in redkeje naslovljeno. Posebej pomembno je, da so ti poklici še vedno pretežno feminizirani, kar pomeni, da se od zaposlenih – pogosto žensk – pričakuje »naravna« skrbnost, prilagodljivost in potrpežljivost, pri čemer so lastne meje, utrujenost in potrebe pogosto potisnjene v ozadje.

Predavanje odpira prostor za razumevanje teh procesov: zakaj se skrb za druge lahko spremeni v notranjo izčrpanost, kako prepoznati prve znake, in kako vzpostaviti bolj zdrave načine delovanja – tako na ravni posameznika kot organizacije.

Na predavanju bomo obravnavali:

• Kaj je sočutna izčrpanost
  – kako nastane, zakaj se pojavlja prav v poklicih pomoči in zakaj ni znak šibkosti, temveč dolgotrajne izpostavljenosti čustvenim obremenitvam.
• Razliko med sočutno izčrpanostjo in izgorelostjo
  – izgorelost kot posledico kroničnega delovnega stresa in sistemskih obremenitev,
  – sočutno izčrpanost kot postopno otopelost ali umik, ki nastane zaradi prevelike čustvene vključenosti v stiske drugih,
  – podobnosti, prekrivanja in ključne razlike v doživljanju, znakih in posledicah.
• Specifične obremenitve v poklicih, usmerjenih v ljudi
  – delo z ranljivimi skupinami, odgovornost za druge, čustveno delo, nenehna razpoložljivost,
  – nevidno delo in pričakovanja, ki jih pogosto nosijo ženske v skrbstvenih poklicih.
• Znaki in posledice dolgotrajne izčrpanosti
  – na telesni, čustveni, kognitivni in odnosni ravni,
  – vpliv na kakovost dela, odnose, zdravje in občutek smisla.
• Resnične zgodbe in primeri iz prakse
  – izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe,
  – prepoznavanje lastnih izkušenj v zgodbah drugih.
• Kako lahko posamezniki in organizacije ukrepajo
  – prepoznavanje zgodnjih opozorilnih znakov,
  – postavljanje meja, razvoj odpornosti in skrb zase brez občutkov krivde,
  – pomen organizacijske kulture, podpore, vodenja in sistemskih rešitev.

Namen predavanja

Predavanje ni usmerjeno v iskanje krivde pri posamezniku, temveč v razumevanje širšega konteksta, v katerem se izčrpanost pojavlja, ter v iskanje poti, kako lahko skrb za druge poteka brez dolgotrajnega samoodpovedovanja.

Namenjeno je vsem, ki delajo z ljudmi – in želijo svoje delo opravljati strokovno, sočutno in hkrati vzdržno.

Perfekcionizem – ujeti v časovno revščino

Ko visoki standardi postanejo notranja prisila

Perfekcionizem se v sodobnem delovnem okolju pogosto kaže kot zaželena lastnost: natančnost, zanesljivost, visoka zavzetost, odgovornost. V resnici pa se za navidezno učinkovitostjo pogosto skriva notranji pritisk, občutek stalne časovne stiske in kronična utrujenost. Ljudje, ujeti v perfekcionistične vzorce, ne delajo nujno več zato, ker bi želeli, temveč zato, ker ne zmorejo popustiti – niti sebi niti drugim.

Predavanje raziskuje perfekcionizem kot osebnostni in vedenjski vzorec, ki vpliva na odnos do časa, dela, sebe in drugih. Poseben poudarek je na tem, kako perfekcionizem ustvarja občutek časovne revščine – stalni občutek, da nikoli ni dovolj časa, da delo nikoli ni zares končano in da počitek ni zaslužen.

Kaj je perfekcionizem – in kaj ni

Perfekcionizem ni zgolj skrb za kakovost ali visoke standarde. Gre za notranjo dinamiko, kjer je vrednost posameznika pogojena z brezhibnim delovanjem, uspešnostjo in nadzorom. Predavanje loči med:

• zdravimi oblikami prizadevnosti in
• disfunkcionalnim perfekcionizmom, ki vodi v samokritičnost, odlašanje, preobremenjenost in izgubo zadovoljstva.

Ključne vsebine predavanja

Na predavanju bomo obravnavali:

• Različne oblike perfekcionizma
  • samousmerjeni perfekcionizem (pretirano visoka pričakovanja do sebe),
  • družbeno predpisani perfekcionizem (občutek, da moramo ustrezati zunanjim standardom),
  • usmerjenost v druge (težave z delegiranjem, nadzor).
• Osebnostne in vedenjske strukture, ki pogosto spremljajo perfekcionizem
  • visoka odgovornost in vestnost,
  • potreba po kontroli in predvidljivosti,
  • strah pred napakami, neuspehom ali kritiko,
  • težave z zaupanjem in delegiranjem,
  • notranji dialog, ki temelji na »moram«, »ne smem«, »še ni dovolj dobro«.
• Perfekcionizem in odnos do časa
  • časovna revščina kot psihološko stanje, ne le objektivna preobremenjenost,
  • nenehno podaljševanje nalog, popravljanje, preverjanje,
  • občutek, da nikoli ni pravega trenutka za počitek ali zadovoljstvo.
• Deloholizem in nadzor
  • delo kot glavni vir samovrednotenja,
  • težave z odklopom, krivda ob počitku,
  • nadzor kot strategija obvladovanja notranje negotovosti.
• Izgorelost kot sopotnica perfekcionizma
  • zakaj so perfekcionisti med najbolj ogroženimi za izgorelost,
  • postopni prehod od visoke zavzetosti v izčrpanost, cinizem in občutek praznine,
  • razlika med »preveč dela« in »preveč notranjega pritiska«.
• Spolna in kulturna dimenzija
  • perfekcionizem kot odziv na družbena pričakovanja, zlasti pri ženskah,
  • nevidno delo, dokazovanje, večkratna vloga (delo, skrb, odnosi).

Namen in poudarek predavanja

Predavanje ne demonizira perfekcionizma, temveč ga razume kot prilagoditveni mehanizem, ki je pogosto nastal zgodaj in je posamezniku dolgo pomagal funkcionirati. Hkrati pa odpira vprašanje, kdaj ta mehanizem začne delovati proti nam.

Udeleženci bodo povabljeni k razmisleku:

• kako prepoznati lastne perfekcionistične vzorce,
• kako razlikovati med odgovornostjo in pretirano samokontrolo,
• kako postopno razvijati bolj realističen, sočuten odnos do sebe, časa in dela.

Komu je predavanje namenjeno

Predavanje je namenjeno vsem, ki:

• delajo v zahtevnih, odgovornostno obremenjenih poklicih,
• imajo občutek stalne časovne stiske,
• težko popustijo standarde ali prepustijo nadzor,
• želijo delovati kakovostno, a ne na račun lastnega zdravja.