Vsakič, ko merimo otrokove dosežke, način njegovega dela, kako razmišlja, s svojim ravnilom in skozi lastne kriterije (kaj je prav, kaj dovolj dobro?), hote ali ne, poteptamo njegovo edinstvenost in omadežujemo njegovo dostojanstvo. Pogosto so prav zato otroci na nas jezni, neposlušni, nedostopni in problematični.
Ni lahko biti starš in učitelj obenem. Verjamem, da je sedaj povsod kdaj napeto in hudo.
Čuječa prisotnost nam da manevrski prostor za samoobvaldovanje. Opazujmo, kaj se dogaja z nami in kaj z otrokom, ko situacija postane napeta. Trikrat vdihnite, predno odreagirate. Še vedno je reakcija lahko stvar vaše odločite. Naj ne bo obžalujoča…🤓🧠😇