Moja knjiga. Moja izpoved.

Ta knjiga govori o mami, ki se je po svojih najboljših močeh trudila biti dobra mama. Govori o hčerki, ki do mame občuti obilo hvaležnosti. A četudi je mati od sebe dala vse, kar je zmogla in znala, je njena hči skozi njun odnos kdaj občutila tudi bolečino in nerazumljenost. Hči sedaj odkrito spregovori o tej bolečini, a mame ne obsoja, saj ve, da je takrat ravnala tako, ker je verjela, da je to za hčerko najboljša možna pot, ali pa preprosto ni znala drugače. Mama to »kritiko« sprejme. Razume hčer. In si ne očita. Takrat je ravnala, kot je ravnala. Danes bi v enaki situaciji nemara storila drugače. Bolje. Zrelejša je in bolj razumevajoča. A časa ni mogoče zavrteti nazaj.

Sedaj sta tukaj – druga nasproti druge. Obe sta odgovorni, da druga drugo osvobodita nezdrave navezanosti in prepletenosti krivde in žrtve ter zaživita v odnosu, ki je ljubeč, razumevajoč in dopuščajoč. Odnos, ki sprejema, ne pa sodi in obsoja.