Danes sem v oddaji Začnimo pri sebi na VTV govorila o vsebini, ki bi jo lahko poimenovali kar “srce” naših odnosov – o spoštljivi komunikaciji, prijaznosti in hvaležnosti. 
Tudi v tokratnem Tednu otroka govorimo o moči besed. O tistih drobnih, a pomembnih besedah – prosim in hvala – ki nas povezujejo, gradijo spoštovanje in ustvarjajo toplino v odnosih.
Pravijo, da lepa beseda lepo mesto najde – in res je tako. Ko se zavedamo, kaj in kako sporočamo, ustvarjamo prostor razumevanja, ne napetosti.
Ko želimo reševati nesoglasja, se moramo spomniti, da brez stika in povezanosti ni resnične rešitve. Brez tega vsaka kritika, tudi konstruktivna, trči ob odpor.
In še nekaj je pomembno: Ne glede na to, kaj mi drugi reče, je moj odziv, moja odgovornost.
Vedno imam izbiro: se odzvati z jezo, zamero, z molkom ali pa z dostojanstvom in spoštljivostjo. Moj odziv kaže na mojo čustveno zrelost. Bom napad jemala osebno, napadla, kot sem bila ‘napadena’, ali bom v njem prepoznala napadalčevo nemoč, frustracijo in jezo ter se odzvala iskreno, jasno in dostojanstveno.
Zato začnimo pri sebi – pri načinu, kako govorimo, poslušamo in se odzivamo.
Naj naše besede gradijo, ne rušijo.
Povezava na oddajo: https://www.facebook.com/reel/1135561118703551