Kaj se takrat dogaja z njimi – in predvsem z nami, starši? Kaj deluje, česa raje ne počnimo in kako preživeti vsakodnevne bitke okoli telefonov, meja, pospravljanja, prihoda domov in legendarnega: »Pusti me pri miru!«.
Moj najpomembnejši poudarek: Manj predavanj, več poslušanja. Jasne meje, pa vseeno dovolj prostora za samostojnost. In predvsem – najstnikovega odrivanja ne jemljimo vedno osebno.
Ker cilj ni vzgojiti najstnika, ki nas vedno uboga. Cilj je, da najstnik ve, da se lahko k nam vrne… ja … tudi takrat, ko nam je že zmanjkalo potrpljenja. In smo že vsaj 3x rekli: “Tega ne bom več komentirala!”