Iz intervjuja: \”Najprej moramo biti sami zadovoljni, da bomo znali zadovoljstvo in srečo prepoznati in negovati tudi pri otroku. Prevečkrat se v vzgoji obračamo na otroka in premalo segamo vase. Stara modrost pravi, vzgajate sebe, otroci bodo tako postali podobni vam. In to še kako drži. Daš lahko le tisto, kar imaš. Če smo sami nesrečni, nezadovoljni in zagrenjeni, kako bomo svoje potomce navduševali nad čudovitostjo bivanja in sprejemanjem življenja, takšnega kot pač je? Enkrat je življenje dobro, drugič pa nekoliko manj. A takšno življenje je. To je dejstvo. Ko na življenje gledamo s temi očmi, vemo, da bo vse …

Prekinjena komunikacija med otrokom in starši – Revija L&Z (intervju) Preberite več »

Veliko staršev govori o medvrstniškem nasilju, znotraj katerega so se znašli njihovi potomci. Eni v vlogi storilcev, drugi v vlogi žrtev. Gre za žalostne, boleče in travmatične zgodbe, ne le med žrtvami, ampak tudi med storilci. Zakaj nekdo sploh postane nasilnež, ki se »spravlja« na druge? Pogosto si mislimo, da tem otrokom manjka avtoriteta, disciplina in nadzor. Pa temu največkrat ni tako. Otrokom, ki nastopajo v vlogi storilcev medvrstniškega nasilja, manjka predvsem ljubezni, sprejetosti in videnosti. Ti otroci so zelo pogosto sami deležni nasilja. Verbalnega, psihičnega ali fizičnega. Nesprejeti, neslišani in vsakodnevno poniževani, sovraštvo do svoje nemoči obrnejo v škodovanje …

Medvrstniško nasilje – kje se začne? Preberite več »

Ljudje se staramo, to je dejstvo, in smo si različni. Če želimo svoje telo preoblikovati in ohranjati v skladu s sugeriranimi lepotnimi ideali, bomo morali vlagati ogromno energije, časa in denarja, da bi se lahko zoperstavili naravi in njenim procesom. »Vendar pa smo veliko več kot telo,« s sloganom, ki je postal že njen zaščitni znak, opozarja dr. Lucija Čevnik, predavateljica in svetovalka s področja telesne samopodobe, čutne vzgoje ter reševanja konfliktnih odnosov med starši in otroki. »Ljudi poskušam opomniti, da njihova samovrednost ne more temeljiti zgolj na zunanjosti. Pa naj bodo to telesni videz, karierni dosežki, imetje ali nazivi. …

Revija Nika; 13.3.2019 – Intervju: Otrok naj v stiski ne trpi sam Preberite več »

Se tudi tebi zdi, da se je svet še vedno preobremenjen zgolj z lepim (lepo posejanimi pegicami po rdečelaskinem obrazu, prikupnim razmikom zob na sicer popolnem obrazu in telesu, oblinah na ravno pravih mestih …)? Se z ničemer od tega ne moreš poistovetiti, ker nisi zgrajena tako, da bi te \’le ena napakica\’ naredila še bolj privlačno, posebno? Strokovnjakinja za telesno samopodobo, dr. Lucija Čevnik si želi, da si za vedno zapomniš stavek, ki ti bo pomagal vedno, ko boš podvomila vase, v svojo lepoto in svojo vrednost: »Si unikat! Zakaj bi se trudila postati kopija?!« Se zmoreš požvižgati na …

Cosmopolitan – marec 2019 (intervju) Preberite več »

Zakaj pogum, boste nemara vprašali? Pogum zato, ker samosprejemanje terja soočenje s svojimi strahovi, bojaznimi in »pošastmi«, ki nas zasledujejo že iz ranega otroštva, a smo jih zaklenili v kovček in jih skrili v globine svojega jaza. Že, ko so vzniknili, bi se morali soočiti z njimi in jih seveda sprejeti kot del sebe, saj so resničen del nas. A to ni bil del sprejemljive vzgoje, zato smo se od lastnih staršev naučili, kako v neprijetnih trenutkih pogledati stran.

Marko je star 24 let in išče službo s področja kemije, kjer je lani diplomiral. Z mamo imata precej slabe odnose. Mama ves čas pritiska nanj, naj bo bolj samozavesten, naj naredi vtis na razgovorih za službo, naj ne bo tako nesiguren vase.

Otroci niso tukaj zato, da uresničijo neizpolnjene sanje svojih staršev. Otroci niso naša last, ki jih lahko krojimo po lastnem scenariju. Če pa to storimo, vzgojimo osebe, ki svojo samovrednost merijo skozi zunanje potrditve.