Revija NIKA/ priloga Dnevnika (3.7.2019)

//Revija NIKA/ priloga Dnevnika (3.7.2019)

Revija Nika, priloga Dnevnika, vsebuje tudi par mojih nasvetov o družinskem preživljanju počitnic.

Kako med počitnicami skupaj z otrokom ustvariti kvalitetno sobivanje, ki bo pomenilo sprostitev in za vse družinske člane?

Počitnice so odličen čas za vzpostavljanje ponovnega pristnega stika s svojim otrokom. Rutina in hitenje vse prevečkrat okupirata naš vsakdan. Ustvarjata površinske in bežne odnose. Družinski člani se tekom delovnega tedna komaj kaj srečajo, kaj šele, da bi uspeli graditi kvalitetno in sočutno povezanost.

Poletje nudi priložnost, da obnovimo medosebne vezi. Posvetimo se otroku in mu resnično namenimo svoj čas. S tem ne mislim, da gremo z njim na igrišče, v naravo, po nakupih, ob tem pa smo z mislimi popolnoma drugje, neprestano preverjamo svoj telefon ali imamo monolog o tem, kaj bi otrok moral in kaj, da še ni postoril. Skupen čas zahteva našo popolno prisotnost, vživitev v lastnega otroka, tukaj in sedaj. Ko ste zares prisotni, svojo pozornost popolnoma in v celoti posvetite otroku. Zavedajte se, da v odnosih velja pravilo »kvalitete nad kvantiteto«. Če otroku dnevno namenite enourno kvalitetno pozornost, bo to imelo za grajenje vaših medsebojnih vezi bolj pozitiven učinek, kot če z njim preživite ure, pa ob tem z mislimi tavate nekje drugje. Ste ob otroku, a z njim niste v stiku. Vsakodnevno treniranje ljubeče prisotnosti lahko funkcionira podobno kot meditativna praksa ustvarjana fokusa pozornosti. Ko se priučimo pozornosti zavedanja sedanjega trenutka in smo v času, ki ga namenimo svojemu otroku, sposobni vsaj začasno odmisliti vsakodnevne skrbi, obveznosti in probleme, postane to odlična priložnost za osebnostno rast in grajenje odnosov, ki resnično povezujejo generacije, ne le na obligatorni, ampak na emocionalni in energetski ravni.

Pa so počitnice res čas otrokovega popolnega brezdelja? Določenim obveznostim in opravilom se pač nikoli ne da popolnoma izogniti. Menim, da je prav, če na otroke gledamo kot na male odrasle. Tako kot starši, imajo pravico do svojega miru, brezdelja, sprostitve in zabave. Podobno kot odrasli, pa naj imajo tudi svoje obveznosti in dolžnosti. Kadar je družina v dobri komunikacijski »kondiciji«, vsak član razume, da je za skupno dobro potrebno kontinuirano vlaganje energije vsakega od članov skupnosti. Seveda po posameznikovih zmožnostih in sposobnostih, ki so največkrat omejene s starostjo. Opravila ne počivajo niti med počitnicami. Lahko pa nekoliko omilimo in prilagodimo togost ritma ponavljanja teh zadolžitev. Iz izkušenj reševanja konfliktov med starši in otroki lahko povem, da je dajanje navodil in izvrševanje dolžnosti, najpogostejše jabolko spora. Ključ rešitve je dobra komunikacija. Če boste ukazovali, kričali, grozili in igrali žrtev, ne pričakujte sodelujočega in prijateljskega odziva s strani otroka. Težite k sodelovanju in timskemu odnosu. Ko boste vsi dobre volje, sedite za mizo in se pogovorite, kaj bo kdo prevzel. Ne sprašujte, kaj bi otroci hoteli delati, ker dobro veste, kakšen bo odgovor na takšno vprašanje! Ponudite raje izbiro med omejenimi možnostmi, ki ste jih mogoče že spisali na seznam. Naj se odločajo med njimi. Dovolite možnost izbire, četudi je ta zelo omejena. Lahko si npr. sami izberejo, kdaj tekom dneva/tedna bodo delo opravili. Izpostavite tudi vašo vlogo in vaša opravila. Naj se zavedajo, da opravljeno delo ni samoumevno in da se prav nič ne zgodi brez vložka nekogaršnje energije. Deljenje opravil med družinskimi člani je lahko tudi zabavno. Ja, prav ste prebrali! Napišite na listke različna opravila, ki morajo biti postorjena in potem tedensko naredite žrebanje, kjer vsak dobi, kar pač mu nakloni »sreča«. Lahko tudi mečete kocko in vse skupaj oblikujete v zabavno igro za katero že predhodno pripravite določena pravila. Dodeljenih vlog pa nikar ne preverjate vsako uro in sprašujte, če je delo že opravljeno. To bo zbudilo samo slabo voljo, odpor, dolgoročno pa pasivnost in nezainteresiranost otroka za sodelovanje. Naj otrok pove, do kdaj bo delo opravil in potem mu zaupajte, da bo to tudi resnično storil. V kolikor se ne bo držal obljubljenega, pa naj bodo sankcije logična posledica neizpolnjenih nalog,  ne pa odvzem dobrin, ki jih ima otrok najraje. Če otrok ni pomil posode, je logična posledica neizpolnjene obljube, naša nezmožnost serviranja sladice, ker nimamo čistih krožnikov, ne pa prepoved uporabe računalnika za teden dni. To je podobno, kot če bi bili v službi za neizpolnjeno nalogo »kaznovani« z odvzemom pravice do dopusta.

Pohvalite jih za opravljeno delo in ne bodite pretirano strogi perfekcionisti. Vsak ima svoj način dela in redko nekdo delo opravi natančno tako, kot bi ga sami. Bodimo uvidevni in podajmo konstruktivne pripombe, v kolikor so potrebne.

Starši pogosto sprašujejo ali je potrebno v času počitnic v roke vzeti tudi knjige in občasno obnavljati učno snov? Pri svojem delu se srečujem z različnimi vlogami otrok. Eni otroci so tekom šole obremenjeni do roba svojih psiho-fizičnih zmogljivosti, včasih je ta rob celo presežen, drugi se spet dolgočasijo v popolnem brezdelju ali emocionalni zanemarjenosti svojih staršev. Prav je, da imajo otroci v času počitnic tudi kakšne dneve, ki so čisti odklop, brez urnika, opravil, dolžnosti in zadolžitev. Tako kot odrasli, potrebujejo »reset«, ki jim bo dal nov zagon in svežo energijo. Bolj kot obnavljanje snovi in prigovarjanja »vzemi malo knjigo v roke«, je pomembno, da počitnice postanejo čas pretvarjanja, tekom šolskega leta naučene teorije, v prakso. Vzemimo si čas za izlet, pokukajmo skupaj v gozd, zavrtimo si dokumentarec, gremo v knjižnico, ustavimo se ob reki in poglejmo, kako naučena teorija izgleda v praksi. Storimo to skupaj in se učimo drug od drugega.

Vsak dan je darilo. Vsak dan počitnic, pa je darilo na kvadrat. Naj bo to čas pristnih stikov, ko se boste zares povezali z vašim otrokom. Namenite jim iskriv pogled, nasmejte se z njimi, poslušajte jih in jih resnično začutite. Ustavite se kdaj in jih objemite, pobožajte in jim povejte, kako ste srečni, da so del vašega življenja, pa ne le takrat, ko so kaj dobrega storili, temveč kar tako, ker preprosto so, to kar so.

Izkoristite počitnice za grajenje pristnih in iskrenih odnosov, ki bodo temelji za trajne in trdne vezi med generacijami.

Dr. Lucija ČEVNIK, predavateljica in svetovalka s področja negativne telesne samopodobe, motenj hranjenja in vzpostavljanja prekinjene komunikacije med starši in otroki/mladostniki.

By | 2019-07-11T10:14:38+00:00 July 11th, 2019|