Pričetek šole je pospremljen s stresom – Dnevnik, 23.8.2019

Pričetek šole je pospremljen s stresom

Še dober teden dni nas loči do novega šolskega leta. Za večino šolarjev so se tiste prave počitnice končale, lepi spomini in počitniška doživetja pa se že prepletajo z novimi pričakovanji, ki jih bo prineslo novo šolsko leto. V težkem pričakovanju so predvsem tisti otroci, ki bodo letos prvič prestopili šolski prag, pred novimi izzivi so tudi njihovi starši.

Prvi september, zagotovo najbolj prepoznan po tem, da učenci zopet zasedejo šolske klopi, je pri otrocih bolj ali manj dobro sprejet. Eni se ga veselijo in že komaj čakajo ponovnega snidenja s sošolci in prijatelji, drugim se zdi zoprn, čutijo odpor ali pa nemara celo strah. Podobno ga razumejo tudi starši.

»Medtem, ko se eni veselijo otrokovega odraščanja in novih izzivov, drugi tarnajo nad obremenjujočimi nakupovalnimi akcijami šolskih potrebščin in knjig ter iskanja daljših rokavov in hlač, ki jih je otrok v enem letu dodobra prerasel. Bremeni pa jih tudi misel na nove obveznosti in časovne razpetosti med svojimi in otrokovimi šolskimi in obšolskimi aktivnostmi,« razmišlja dr. Lucija Čevnik, predavateljica in svetovalka za reševanje prekinjene komunikacije in konfliktnih odnosov med starši in otroki/najstniki. Pričetek šole je  pospremljen s stresom, ki pa je pogosto nepotreben in je posledica naše nesproščenosti in pretiranih pričakovanj. »Kako tog odnos imamo v družbi do šole, se zrcali skozi pogosto izrečeno »spodbudo« prvošolcu ob vstopu v šolo: Konec luštnega. Sedaj gre pa zares.« Kar zvije me, ko se poskušam vživeti v občutke otroka, ki mu je bilo naslovljeno takšno sporočilo,« pove Čevnikova, ki izpostavi problem nezavednega strašenja otroka z neko novo, njemu nepoznano in misteriozno vlogo, katera poraja občutek, da je konec z igranjem, sproščenostjo in igrivostjo. »Postati bo moral nekdo drug, saj takšen kot je, nemara ne bo sodil v nova »resna« šolska pravila. Precej logično je, da s takšno popotnico v otroku vzbujamo neutemeljen strah do šole in vsega, kar je z njo povezano,« pravi.

Šola kot izziv, ne tegoba

Tudi starši so pogosto sami krivi, da šola postane »bav-bav«. O šoli in šolskem sistemu govorimo nespoštljivo in kritično. »Zaničujemo njen pomen ali pa sami izpostavljamo lastne negativne izkušnje. Res je, vsak ima pravico do svojega mnenja, vendar, če želimo otroku najbolje, mu bomo dovolili, da sam razvije svojo izkušnjo s to institucijo, preden mu jo mi okužimo s svojim negativnim razmišljanjem in dovtipi. Saj veste, težko najdemo dva človeka, ki bi lahko na isto stvar gledala na popolnoma enak način in z istimi občutki,« pravi sogovornica, ki meni, da ima otrok pravico, da osmisli svoj svet s svojimi izkušnjami. »Naj bo tako tudi s šolo. Vzdržite se negativnih komentarjev pred otrokom in dopustite drugačen način razmišljanja in doživljanja šole, pa naj si bo ta pozitiven ali negativen.« Namesto da na šolo gledate kot desetmesečno tegobo Lucija Čevnik svetuje da jo sprejmete kot izziv. »Večkrat pri starših opažam vsesplošni občutek »zategnjenosti«, kot da vseh teh deset mesecev zadržujemo dih in čakamo na ta dva meseca počitnic, ko si sploh dovolimo svobodno zadihati. Ves šolski čas pa kot da ne zares živimo oziroma ga preživimo v čakanju na počitnice ali vikend. Vsak dan je darilo. Vem, da je ironično razmišljati, da se lahko v tempu današnje družbe sleherni dan popolnoma predamo drug drugemu, smo slišani in videni, a vendarle, izkoristimo skupne popoldneve in večere tudi med šolskim in delovnim tednom za skupne sprehode, druženje, družabne igre ali samo za zavestno sobivanje.« Tako se lahko po opravljeni domači nalogi odpravimo v naravo in zapisano teorijo iz zvezka preverimo in raziščemo še v resničnem svetu. »Naj ne bo vedno otrok tisti, ki mora igrati po pravilih odraslih, spustite tudi vi, starši, kdaj svojo nrav na pašnike brezskrbne otroške domišljije in razigranosti.«

Tudi pri vseh obšolskih aktivnosti je potrebno ohraniti zdrav razum, prisluhniti otroku in sebi. Izberite tisto, ki si jo otrok želi in v kateri uživa. Res je včasih potrebno tudi malo spodbude in vztrajanja, ko med letom kdaj nastopi rahla kriza, vendar ne pretiravajte s siljenjem in kvantiteto obšolskih aktivnosti. »Danes veliko govorimo o izgorelosti na delovnih mestih, ne zavedamo pa se, da je izgorelost vse pogosteje najti tudi v šolskih klopeh. Pri tem pomislimo tudi nase. Koliko stresa je res vredno vnovčiti v »dodatna« otrokova znanja,« svari strokovnjakinja.

Ko šola postane breme

Prav izvrševanje novih obveznosti v šolah in drugih izobraževalnih institucijah večinoma zahteva večjo telesno in psihično obremenitev. Otroci so izpostavljeni hitrejšemu ritmu obveznosti, kar se lahko hitro pokaže kot breme, tudi kot nezaželen stres. Preveliko, da bi lahko samo zamahnili z roko in rekli »ah, bo že«. Kadar pri otroku opazimo spremenjeno razpoloženje, pogost jok ali zapiranje vase, močenje postelje, boleč trebušček, motnje v prehranjevanju, je to znak hujših duševnih stisk. »Poskušajmo se z otrokom pogovoriti. Za takšnim razpoloženjem se lahko skriva marsikaj, medvrstniško nasilje, zbadanja na račun videza, neuspeh, negativna samopodoba,… Kadar takšne težave trajajo in niso le prehodnega značaja je prav, da poiščemo strokovno pomoč. Bodite otroku v oporo,« opozori sogovornica, ki ob tem svetuje, da nikar ne poskušajte zanikati njegovega problema in ne banalizirajte njegove vsebine. »Bodite sočutni in pokažite razumevanje. Izpostavite svoje podobne pretekle izkušnje in kako ste jih sami rešili oz. se soočili njimi. Če starše najbolj boli bolečina lastnega otroka, otroke najbolj prizadene, če starši nismo sposobni »videti« in prepoznati njihovega problema in bolečine.«

Kot že rečeno, prvi september je že tik pred vrati. Poskrbimo, da bo prvi šolski dan vesel, nepozaben. Ni potrebe po evforiji niti po dragih darilih ali adrenalinskih izletih. »Naj bo to dan pristnih stikov med družinskimi člani, ki bodo gradili timski duh za veselo sobivanje v naslednjih desetih mesecih šolskega leta. Gre za zelo pomemben tim, ki si bo v oporo tudi takrat, ko bo šlo kaj narobe oziroma ko bo padla slaba ocena, otroka potrle neprijazne besede sošolca, mogoče neuspeh na tekmi,« še svetuje strokovnjakinja, ki ob tem zagotavlja, da je prav zdrav duh in dober stik družinskega tima v tistih trenutkih najpomembnejši.

Avtorica: Vesna Levičnik

Lucija Čevnik, predavateljica in svetovalka za reševanje prekinjene komunikacije in konfliktnih odnosov med starši in otroki/najstniki: »Bodite sočutni in pokažite razumevanje. Če starše najbolj boli bolečina lastnega otroka, otroke najbolj prizadene, če starši nismo sposobni »videti« in prepoznati njihovega problema in bolečine.«

https://www.dnevnik.si/1042895606/magazin/zdravje/zacetek-sole-je-pospremljen-s-stresom