Vprašanje:
Pred mesecem sem ugotovila, da me partner vara. No, on pravi, da ni bilo nič resnega, zgolj tesno prijateljstvo, da ni bilo telesnega, le čustvena navezava. Priznam, že nekaj let nama ni šlo najbolje in najin odnos se je precej ohladil. Sedaj krivim sebe, da nisem znala in zmogla drugače. Jezi me in ves čas razmišljam o odnosu med njim in to žensko. Nemara bi mi bilo lažje, če bi vedela, da je šlo le za afero, sedaj pa sem resnično negotova, saj še vedno ostajata »prijatelja«. Ne vem, če mu še zmorem zaupati. En dan sem dobro in pomirjena z »novim« začetkom, naslednji dan pa eksplodiram, ko se pretirano vživim v misli, kaj vse je bilo in kaj mu ona nemara še vedno pomeni.
S partnerjem imava tudi sina, ki je precej navezan nanj, četudi kot družina le redko funkcioniramo kot povezana enota. Kaj naj storim, ostanem v zvezi ali naj grem svojo pot? Bojim se, da bom naredila napako, če ga zapustim in razdrem družino.
Melita, 42
Odgovor:
Draga Melita, družine, ki je že razdrta, ne morete več porušiti. Lahko jo obnovite ali pa jo zapustite. V vašem dolgem izpovednem pismu ste zapisali, da ste si vsi, vključno z vašim otrokom, zelo oddaljeni. Nimate skupnih aktivnosti, načrtov, prijateljev. Vi se družite s svojimi ljudmi, on svojimi. Malo kaj počnete skupaj. Vidite se le po večerih in še takrat ste vsak zase zatopljeni v svoje stvari. Se res želite tako postarati?! Kaj pa si vi sploh želite od svojega življenja, od vašega partnerja? Poznate odgovor na to vprašanje? Kot pravite, nihče ni idealen, vsakemu se lahko zgodi afera, sploh, če smo drug drugega mentalno in čustveno odrinili na stranski tir in se pozabili vsakodnevno truditi za zvezo in odnos. Ne rečem, pride tudi kaj, kar nas ujezi, razburi, vrže s tečajev, a tam, kjer so v odnosu dobri temelji, nič ni nepremostljivo. Vse se da premagati. Ni lahko in potrebno je trdo delo obeh. Samo vaša potrpežljivost, se bojim, ne bo dovolj. Ne obtožujte se, draga Melita, za preteklost. Kar je bilo, je bilo. Očitno v nekem trenutku drugače, kot ste čutili in odreagirali, preprosto niste zmogli ali znali. Vaš partner pa se je takrat, kot pravite, zatekel v afero, s katero je kompenziral, kar je nemara pogrešal doma. Pogovorila sta se, si priznala občutke in »čustveno« prevaro in se odločila, pa poskusita ponovno. A kot kaže, pogovor ni bil popolnoma iskren ali pa vi niste bili dovolj jasni, kaj si v resnici želite in kaj hočete od svojega partnerja. Če je partner še vedno »prijatelj« s to žensko in vi tega ne želite, mu morate to jasno povedati, sicer vas bo ljubosumje privedlo do skrajnih mej zdravega razuma. Tako vendar ne boste zmogli živeti! Svoja čustva lahko nekaj časa hlinite, se pretvarjate, da je ok, da med njima nič ni. Gotovi pa ne boste nikoli in dokler ne boste gotovi, ne boste mirni. Če pa ne boste notranje mirni, boste zboleli. Si to želite?! Najprej se notranje umirite. Poiščite moč v sebi. Kdo sploh ste, da se pustite tako izigravati?! Povejte mu, kaj od njega pričakujete in potem naj se sam odloči, kaj mu pomenite vi, vajin odnos in kaj mu pomeni ta ženska. Naj ostane z vami ali pa naj gre. Drugače ne bosta zmogla. Vi ne boste zmogli. Ne gre za to, da boste temu človeku prepovedali odnos s to žensko, četudi mogoče res zgolj prijateljski, gre predvsem za to, da temu moškemu ne morete več zaupati.
Zaupanje pa je temeljno. Esenca odnosa. In odnos ne more biti enopotezen.
Koliko se je on pripravljen potruditi za vas, koliko je on pripravljen vložiti? Vas osrečiti in razvajati? In koliko vi njega? To, da sta si pripravljena odpustiti in pričeti znova, je zgolj izhodiščna točka. Ground Zero. Tu se delo, potrpežljivost, sodelovanje, zbliževanje in žrtvovanja za skupno dobro šele prične. Nič ni nemogoče. A vprego za dva, morata oba vleči skupaj, hkrati in enako močno. Sicer bo obtičala, zavila s tira ali pa nekoga pokopala pod seboj. Melita, bodite iskreni s seboj, kaj si želite od tega odnosa?
Odgovarja: Dr. Lucija Čevnik, svetovalka za osebnostno rast