Lucija pozdravljeni! Prosim vas za nasvet: stara sem 31 let in imam fanta, ki je 2 leti starejši. V zvezi sva že pet let. Pred kratkim sva začutila, da je nastopil čas, da si ustvariva družino. V zadnjih dveh mesecih pa se je situacija precej obrnila. Fant grozi, da se bo odselil, če se bo moja mama še naprej vmešavala v najino zvezo. Živiva v isti hiši, kot moji starši. Imava sicer svoje zgornje nadstropje, a fantu to očitno ni več dovolj. Moja mami včasih res da kakšen nasvet, a ne misli nič slabega. Prepričana sem, da nama želi le najbolje. Počutim se ujeta med dvema ognjema. Kaj naj storim, da ohranim vez z obema? Hvala za nasvet.
Anja
Draga Anja, pravite, da ste stari 31, pa se mi iz vašega pisanja zdi, da se še niste odtrgali od maminega krila. Nič ni narobe, da imate z mamo dober odnos ter do nje gojite zelo visoko mero spoštovanje, pa vendar je videti, da se v svojih stališčih niste osamosvojili in resnično zaživeli lastnega življenja. Še zmeraj ste majhna ubogljiva deklica, prestrašena, da bo storila napako ter razočarala starše. Ne upate si stopiti v nepredvidljiv vsakdan resničnega življenja. Takole to ne bo šlo! Morali boste razmisliti, kaj si sami želite in kaj je vaš »prav« – ne mamin in ne fantov. Vaš! Vsak ima svoje mnenje, stališče, poglede, interese. Razen vas. Vi pa zgolj slepo sledite vodenju, zdaj fanta, zdaj mame. Želeli bi ugoditi obema, a ob tem sploh ne veste, kaj bi pravzaprav radi sami. Verjetno vas bom razočarala, a žal, tukaj se moram strinjati z vašim partnerjem. Morali boste pretrgati odvisno vez s svojo mamo in tudi njej postaviti meje. Seveda, mama lahko izrazi svoje mnenje. Tudi nestrinjanje in kritiko. Vendar je popolnoma od vas odvisno, kako daleč boste spustili te besede in kakšen vpliv bodo imele na vaše nadaljnjo vedenje, ravnanje ali počutje. Vi sami ste odgovorni za svoje življenje in soustvarjanje partnerskega odnosa. To odgovornost boste morali vzeti nase, sicer boste ostali sami. Mama tukaj nima kaj iskati s svojo »komando«. Razumem, da se nočete zameriti nobenemu, vendar nimate izbire. Če stojite med dvema ognjema, kot pravite sami, boste sami postali žrtev v spopadu dveh, vam zelo ljubih oseb. Da bi odnesli celo kožo, boste, draga Anja, morali temeljito razmisliti o lastnih pogledih na svoje življenje. Najprej se osredotočite nase. Ko si boste na jasnem, kaj je za vas prav, dobro, koristno in vredno, boste pripravljeni na dialog. In takrat boste pripravljeni tudi na začrtanje mej – do kje seže vaša svoboda, kje nastopi kompromis in kje natančno so postavljene tiste meje, preko katerih ni dovoljeno nikomur, niti partnerju niti materi.
Draga Lucija,
čeprav sem ves čas v pogonu in fizično aktivna, sem dekle, ki ne blesti ravno z izklesano postavo. Nisem pa niti oseba, ki bi izstopala s prekomerno težo. Od vedno imam nekoliko močnejšo postavo in menim, da je to zapisano že v mojih genih. S tem se tudi nisem nikoli posebej obremenjevala. S fantom sem v zvezi nekaj več kot dve leti. Nisem imela občutka, da bi ga kdaj kaj motilo na meni. Zadnje čase pa pogosto izreče kakšno opazko na račun mojega videza. Zadnjič mi je na primer predlagal, da bi lahko shujšala za nekaj kilogramov ali pa šla v fitnes, da se »izklesam«. Mislite, da bi bilo prav, da bi ugodila njegovi želji? Počutim se precej nelagodno ob njegovih izjavah.
Silvija, 28
Draga Silvija, moram vam priznati, da je bilo neizmerno prijetno brati začetek vašega pisma, ko ste tako ljubeče pisali o svojem telesu in odnosu do njega. »Ja, res je,« pravite, »sem nekoliko močnejše postave, že od nekdaj, pa me to nikoli ni motilo.« Malo je žensk, ki imajo tako pozitivno telesno samopodobo, kljub kakšni kili več, kot bi jo »zahtevali« današnji lepotni standardi. Prav zato me je, če sem odkrita, kar malce ujezilo, ko sem se prebila v zadnji del vašega opisa, kjer govorite o odnosu z vašim partnerjem, še posebej o njegovem odnos do vas in vašega telesa. Ne vem, kaj ga je spodbudilo, da se tako vede. To, kot pravite, ni poznano niti vam. Je pa vsekakor žaljivo, presenetljivo in verjamem, da v vas zbuja takšne in drugačne dvome ter pomisleke. A kakorkoli, naj si fant misli, kar si hoče in naj vas primerja s komerkoli že, vedite, da ste le vi sami odgovorni za »hišo« v kateri živite. Povejte mu, jasno in glasno, da vas takšne besede ranijo in ponižujejo. Pojasnite mu, da cenite svoje telo, natančno takšno kot je. Nekdo, ki vas ne sprejema vso in v celoti takšne kot ste, ne more biti tisti, ki vam iskreno pravi »ljubim te«.