Lucija, pozdravljeni!
Težko sem se spravila pisati te vrstice, a počutim se obupana in ob enem me močno peče vest. Naredila sem nekaj, kar vem, da ni prav, čeprav tega sploh ne obžalujem. Vem, da me boste obsojali in prav zaradi tega se počutim tako slabo. Skratka, stara sem 41 let, mama dveh hčera, zaposlena v bančništvu. Pred dvema letoma sem se zapletla s sodelavcem, ki tudi ima družino. Med nama se je vnela neverjetna strast, čeprav sva si prisegla, da bo to le afera, ki ne bo imela posledic za najini družini. Nihče od najinih doma zaenkrat ni nič posumil. O tem nisem govorila nikomur, tudi prijateljicam ne. A zgodilo se je nekaj drugega. Jaz sem se v tega človeka noro zaljubila. Ne morem več brez njega. Tega mu ne morem povedati, ker bom s tem prekršila najin »kodeks«, doma pa mož tudi že sumi, da z mano nekaj ni ok…Imate kakšno dobronamerno idejo, kako naj se izvijem iz vsega tega?
Hvala vam za pomoč!
Helena
Draga, Helena. Uf, ste v nezavidljivem položaju. Verjamem, da bijete peklenske muke medtem, ko morate doma igrati igro, da je vse v najlepšem redu. Ste kot dvojna agentka, ki je notranje razdvojena, a zavezana molku. Najhuje je prav to, da se o tem nimate s kom iskreno pogovoriti. Niti z najboljšimi prijateljicami ne. Resnično ste stisnjeni v kot in, če ne boste nekaj ukrenili, no, imate občutek, kot da se vam bo zmešalo? Preplavljeni z ljubeznijo, ki nima naslovnika. Možu zrete v obraz in se pretvarjate, da je vse v redu. Boli vas neizpolnjena ljubezen in hkrati peče vest, pravite. Ne, ne bom vas obtoževala. Po eni strani se mi celo smilite, a vse ste si zakuhali sami in odgovornost je v celoti na vaših ramenih.
Kaj storiti, me sprašujete. Nekaj boste morali, sicer vas bodo razkrinkali. Saj veste, laž ima kratke noge ali pa tista, na dveh stolih se ne da dobro sedeti.
Draga Helena, najprej se umirite. Kar čutim nemir, ki veje iz vas. Vzemite si prost dan in pojdite v naravo. Poskušajte zbrati misli. Če na vso vašo zbrko neiskrenih odnosov pogledava s »pozitivne« strani, se zaenkrat ni zgodilo še nič. Nič »dramatičnega«. Imate moža in družino in imate ljubimca, v katerega ste se brezglavo zaljubili. Vendar, sprašujem vas, boste sploh še lahko ostali z možem? Si to sploh želite? Predstavljajte si, da je informacija o vaši aferi prišla na ušesa tudi njemu in vas sedaj žali zapustiti? Kaj občutite? Vas to strezni ali vam je popolnoma vseeno zanj in za družino? In kaj se zgodi, ko boste ostali sami? Ljubimec vam je dal jasno vedeti, da zaradi vas ne bo ogrožal svoje družine. Vem, nanizala sem veliko vprašanj, a nekje morate začeti! Odločiti se morate in za odločitvijo stati. Sicer se bodo drugi odločili namesto vas in lahko se zgodi, da vam bo nekoč še prekleto žal.
Začnite pri ljubimcu. Predlagam vam, da mu zaupate situacijo, v kateri ste se znašli. Mogoče se je kaj spremenilo in premaknilo tudi v njegovem srcu. Po dveh letih intimnega druženja mu vendar lahko poveste kaj čutite, kajne? Zaradi sebe. Za vas gre! Če se vi ne morete odločiti, se bo mogoče on in vam bo s tem olajšal »delo«. Lažje vam bo. Sama menim, da odkrit pogovor vedno prevaga tehnico na eno stran in potem se začnejo stvari sama odvijati in zlagati na svoje mesto. Ne pravim, da je to lahko niti, da odgovornost za svoja dejanja položite v naročje moškega, ki v katerega ste se zaljubili. Pravim le, da nekje sprožite »nekaj«, da se »nekaj« zgodi. Da boste končno izšli iz statusa quo in sprostili tenzijo, ki sedaj napenja vaše živce in obremenjuje psiho do skrajnih meja. S tem, ko boste razčistili z ljubimcem, boste pristali na trdnih tleh. Vedeli boste, kje sploh ste. Dobili boste odgovor, ki se ga najbrž po tihem bojite. Najbrž si želite, da bi vas tudi on neskončno ljubi, a vam, tako kot vi njemu, tega zaradi vajinega »kodeksa« ni upal priznati. A kolikor iz dela na partnerskih odnosih poznam vlogo poročenih moških v aferah, to ne bo epilog, kot bi si ga želeli. Zavedati pa se morate, draga Helena, da v trenutku, ko (če) boste prekinili z ljubimcem, še ne boste na zeleni veji. Še lep čas ne. Potem vas čaka intenzivno delo, da povrnete zaupanje in ljubezen v vašega moža, če boste seveda ostali z njim. Sebi in njemu. Mu boste zaupali, kaj ste storili? Najbrž ne. Zato bo delo, vaš davek za afero, še toliko težje.
To je seveda zgolj ena pot, ki sem vam jo nanizala. Obstaja seveda precej njenih variacij. Od vas je odvisno, kako boste ali pa ne boste pristopili. Lahko tudi samo čakate in pustite usodi prosto pot. A v vaši situaciji, kjer se še da kaj »rešiti«, je bolje biti protagonist kot pa nekdo, ki je že takoj potegnil kratko.