Vprašanje:
Sem poročena mamica. Že nekaj časa nazaj sem se zapletla z nekoliko mlajšim moškim, do katerega na začetku nisem čutila prav veliko, potem pa me je v odnos potegnilo, ker me je nenehno obsipaval s komplimenti in ljubeznijo. Čeprav časovno nisva preživela skupaj veliko časa, sem verjela, da je ves čas samo moj. Pa se je izkazalo, da ni bilo čisto tako, kar sem izvedela slučajno. V jezi in prizadetosti sem želela končati vse skupaj, pa me nagovarja, naj tega ne storim, resnica pa je, da tudi sama ne zmorem stran od tega odnosa, ker mi veliko daje. Nisem se pripravljena ločiti predvsem zaradi otrok, dejstva, da bo on enkrat z drugo, pa tudi ne znam sprejeti. Mi prosim svetujete, kaj storiti, da bom lahko normalno živela naprej? Ker od trenutka tega spoznanja, ne morem. Hvala, za vsako pomoč.
Tara, 38 let
Odgovor Dr. Lucije Čevnik v reviji Obrazi – V&O z Lucijo
Draga Tara, vaše življenje je zelo razburkano. Dnevi vam minevajo v mislih na ljubimca in predvidevam, da so vsa vaša pričakovanja usmerjena v trenutke, ki jih preživljate skupaj z njim. Videvata se občasno, a ti trenutki za vas predstavljajo najslajši čas dneva, tednov, mesecev, let. Čas pa neusmiljeno beži, kajne in med temi sladkimi trenutki se vije dolga, pusta črnina. Čas doma, v službi, z možem, otroki. A z njim ste zopet tako zelo živi. Spet ste ljubljeni, počutite se lepi, mladostni, srečni. Štiridesetim se bližate. Mlajši moški je trofeja, ki v vas potrjuje občutek, da še niste za med staro šaro. Razumem vas in vaše občutke sreče, navdušenja in energije, ki vas vleče naprej in vam riše nasmeh na obrazu, vsakič, ko pomislite nanj.
A dajva naprej razčistiti, kaj se dogaja v tistem vmesnem času. V času med trenutki, ki jih preživite z ljubimcem. Poročeni ste in mati. Ne me razumeti narobe, ne obtožujem vas prav ničesar in ne želim moralizirati. Pravite, da se ne želite ločiti zaradi otrok. Nisem čisto prepričana, da je to dober razlog za vztrajanje v zvezi. Iz izkušenj dela s pari in odnosi vam povem, da je takšno razmišljanje že začetek konca. Konec zveze se približuje zelo počasi, a vztrajno. Na svoji poti pa medtem ustvarja globoke rane na vas, partnerju in predvsem otokih, ki v zvezah stopnjujočega se trpečega sobivanja, potegnejo najkrajšo. Iz starševskega zgleda se učijo, kako za vsako ceno vztrajati v nezdravih in neljubečih odnosih. Če partnerja ne ljubite več, potem se ločite in to predvsem, zaradi otrok. Zaživite srečnejše in bolj izpolnjeno življenje. Imate pravico in odgovornost živeti svojo željo. Odgovorni ste zase in za dobro otrok (poudarjam še enkrat).
Me pa zanima, zakaj in kdaj sta se z možem tako oddaljila? Je bil ljubimec res naključje ali pa je v resnici posledica »škripanja« v vašem zakonu? Torej, kaj čutite do svojega moža? Še sploh kaj? Sta se o vajinem odnosu, potrebah in željah kdaj odkrito pogovorila? Pravite, da vas je ljubimec prevzel s pozornostmi, komplimenti, ljubeznijo? Je to tisto, kar ste oz. pogrešate doma? Ste možu razkrili svoje občutke praznine, osamljenosti ali pa nemara tega v vajinem odnosu sploh nikoli ni bilo? So bile vaše želje mogoče vselej preslišane ter ignorirane? Razmislite o teh vprašanjih in, če se odločite ostati, boste morali s partnerjem načeti in predelati tudi te teme. Zavoljo vas in vaše sreče. Velikokrat pričakujemo od partnerja, da nas bo »bral« kot odprto knjigo. A, če o svojih občutkih ne spregovorimo odkrito, ne moremo biti niti slišani niti uslišani.
Res je, kot pravite, trenutno ste v zelo neugodni situaciji sedenja na dveh stolih. Trpite in si razbijate glavo, kaj storiti. Dlje, kot boste odlašali, bolj se boste zapletali. Slej ko prej bo tudi mož opazil spremembe v vašem razpoloženju, mentalni in čustveni odsotnosti. Ali pa mu je za vas nemara vseeno? Če je čustvena otopelost med vama postala nova realnost, ki jo brez besed tolerirata oba, potem imate razlog več, da zvezo prekinete.
Sedaj pa še beseda o vašem ljubimcu. Pravite, da vas je prebudil in vam dal tisto, po čemer ste hrepeneli. Dobili ste vse, le njegove zvestobe ne (ki je, glede na vašo situacijo, od njega niti ne morete zahtevati). To zaenkrat imate (še) doma, a je, kot vidite, tudi ta izmuzljiva. Lepo je opazovati goloba na strehi, dokler imamo vrabca trdno v dlani. Videvata se občasno, pravite. Kako dobro ga zares poznate? Kaj si od vas želi on? Avanturo ali resno zvezo? Enkrat vas je že prizadel in se vam izneveril, mogoče bi morali to vzeti kot svarilo. Upam, da se zavedate: vi tvegate vse, on nič!
Svetujem vam, da najprej dobro premislite, kaj boste storili doma. Je mogoče, da obnovite odnos z možem in v vajino razmerje vneseta energijo, ki je z leti zbledela? Če bo odgovor pritrdilen, potem se odkrito pogovorita in se lotita obnove odnosa. Poiščita pomoč, če vama ne bo uspelo samostojno narediti prvih, najtežjih korakov. V kolikor v zvezi ne vidite več nobene svetle točke in imate občutek, da sta se s partnerjem preveč odtujila, potem se obrnite k ljubimcu in ga postavite pred dejstvo. Soočite ga z vašo ljubeznijo, željami, zahtevami, skratka z realnostjo vseh vaših okoliščin. Če se ne bo ustrašil in pobegnil, mogoče lahko z njim ustvarite nov jutri.
Imate tudi vi občutek, da se s partnerjem ne morete odkrito pogovoriti?
Se sprašujete, kako nadaljevati zvezo?
Ste negotovi in ljubosumni?
Prijavite se na osebno svetovanje in skupaj bomo predebatirali vaš izziv in poiskali primerno rešitev za izboljšanje vašega odnosa s seboj ali s partnerjem.
Odločate se lahko med različnimi oblikami svetovanja. Izberite način, ki vam najbolj odgovarja:
- klasično “kavč” svetovanje (lokacija Slovenj Gradec ali Dravograd)
- spletno svetovanje (skype, zoom)
- walk) ´n´talk (svetovanje, ki se izvede v enournem sprehodu v naravi)