Lucija, pozdravljeni. Redno prebiram vašo rubriko in me pogosto spremlja občutek krivde, saj se prepoznam v veliko nezdravih odnosih in zgodbah. Tudi jaz sem šolski zgled nezvestobe in izigravanja. Težko zdržim pri enemu partnerju in vselej imam občutek, da se neizmerno bojim navezanosti in odgovornosti. Pravkar sem v situaciji, ko igram vlogo ljubice dvema moškima. Z enim sem v nekakšni »zvezi«, z drugim igram igro osvajanja. Preplavlja me neustavljiva strast, da ga očaram in osvojim. Naredila bi vse, da bi bil moj. Kar me skrbi, je situacija trikotnika, saj se mi je prav tak trikotnik že nekajkrat ponovil. Občutek imam, da nekaj ni OK z mano, saj si takšne situacije prikličem znova in znova. Obljubila sem si, da če uspem omrežiti moškega s katerim sem trenutno v »zvezi«, se z njim ustalim in začnem razmišljati o družini. A vsakič, ko dobim občutek, da sem moškega osvojila in se ta zaljubi vame, zanj izgubim vsak interes. Zelo hitro se v mojem življenju spet pojavi nova oseba, ki me neizmerno privlači in jo na vsak način želim zase. Tako se zgodba ponovi. A vsaka situacija za seboj potegne precej nehvaležnih izkušenj, ki me plašijo pogledati nazaj v preteklost, na vse propadle zveze in vsa razdejanja, ki sem jih pustila za seboj. Se lahko takega odnosa osvobodim in se končno ustalim?
Marta, 42
Draga Marta, precej racionalno ste se lotili vaše samoanalize in moram reči, da se dokaj dobro opazujete. Veliko ste storili že s tem, da si priznate težavo. Na dobri poti samospreminjanja pa ste tudi zato, ker prepoznavate vzorec, ki se vam ponavlja ter se ga iskreno želite osvoboditi. Razumem vas in verjamem, da vam je vsak ponovljen krog neuspelih zvez pustil kar nekaj prask na vaši samopodobi ter resno načel zaupanje tako v vas same kot v druge.
Čeprav ste napisali, da se bojite gledati nazaj v preteklost, sem skoraj prepričana, da vaši strahovi pred navezanostjo tičijo ravno tam. Begu pred bližino najpogosteje botrujejo travmatične izkušnje v otroštvu. Res ste dokaj skopo opisali svoje odnose v primarni družini, a predvidevam, da se boste lahko prepoznali v naslednjih vrsticah. Nezmožnost vzpostavitve pristnega partnerskega odnosa je pogosto povezana z neizmernim strahom, da bo človek, ki ste ga spustili v svoje življenje, razkrinkal vaš pravi, avtentični in tako zelo kaotični jaz. Drugim ljudem ne znate in ne zmorete zaupati, saj je travma, ki ste jo doživeli v otroštvu, bila povzročena prav s strani oseb, ki so vam bile najbližje. Namesto varnosti ste ob njih pogosto občutili strah in tesnobo. S tem se je v vas porušilo zaupanje v drugega. Drugemu vendar ne moreš zaupati! A ni najslabše to, da ne mote zaupati drugemu, zanesti se ne morete niti nase. Z impulzi, ki ste jih dobivali s strani staršev, niste zmogli razviti zdrave slike o sebi. Vaša samopodoba je močno načeta in samokritična. Nenehno vas preplavlja občutek brezvrednosti in krivde. Dokazovanje, da nekaj veljate, ste zato usmerili navzven, v lovljenje »trofeje«.
Tako tudi vam, draga Marta, »lov« za moškim daje začasni občutek živosti. O njem sanjarite, si ustvarjate fantazijske prizore in ni je ovire, ki je ne bi zmogli premagati, da osvojite njegovo srce. A te igre se greste le dokler ta moški ne podleže vašim čarom. Ko je osvojen, vas v trenutku mineta vsa strast in nora zaljubljenost. Zakaj? Zato, ker s tem, ko vas je moški spustil k sebi, pričakuje, da boste tudi vi njega zares spustiti k sebi in tako z njim vstopili v partnerski odnos. Vam pa prav odpreti se, deliti svoje najintimnejše misli, biti vi sami, predstavlja nekaj nepredstavljivega. Prav tega se namreč na vsem svetu najbolj bojite. Gre za nezaveden strah pred podoživljanjem travmatičnih odnosov v vašem zgodnjem otroštvu, zato od njih vselej zbežite. Moški, ki pritegnejo vašo pozornost, so izbrani tako, da so nadvse težko dosegljivi in ulovljivi. Lahko so poročeni, z družinami, poslovno uspešni in zaradi svojega statusa in videza tudi zaželeni s strani drugih ženskah. Vaš plen je nezavedno izbiran na način, da se morate okoli njega truditi. Bolj kot se upira, več vašega poželjenja, pozornosti in energije je deležen.
In ta igra se vam znova in znova ponavlja. Enkrat lovite, drugič bežite. Iz te začarane zanke ne bo lahko iziti. Reševanje iz takšnih nenavezanih navezanosti je počasno in terja obilo ozaveščanja. Počasi se boste lahko izmotavali, če boste zbrali pogum in pričeli bolj zaupati, tako sebi kot drugim. Poiščite ljudi, ni nujno da v partnerstvu, prej mogoče v prijateljstvu, ki vam bodo pomagali, da se odprete in popolnoma odkrito spregovorite o svoji travmi, strahovih, občutkih, tesnobi. Predvsem se morate dokopati do majhnih korakov zaupanja. V nekom prepoznati tisti prostor varnosti in slišanosti, za katerega ste bili prikrajšani v otroštvu. Bolj kot boste zaupali, manj boste imeli potrebo po begu. In, ko ne boste več bežali ali preganjali, se boste lahko končno zazrli tudi vase in ozavestili, da ste vredni natančno takšni kot ste. Draga Marta, v resnici ne potrebujete nobene trofeje, da bi z njo dokazovali svojo vrednost. Z majhnimi zmagami boste počasi luščili svoj oklep in obenem postajali tudi bolj dovzetni za bližino in toplino ljudi, ki jim ni vseeno za vas.
Dr. Lucija Čevnik