Nekategorizirano

Negativne samopodobe ne reši kirurški skalpel  Danes že lahko govorimo o normalizaciji negativne telesne samopodobe, saj se nihče v svojem telesu ne počuti več udobno . Pogovor: Dr. Lucija Čevnik Lucija Čevnik je doktorica socioloških znanosti in specializantka lacanovske psihoanalize, izdala je dve knjižni uspešnici Mama hčerki in Hčerka mami, pri svojem delu pa med drugim mladim pomaga razvijati pozitivno telesno samopodobo in zdrav odnos do lastnega telesa. Kot pravi, se je z globalizacijo zahodni lepotni ideal razširil na ves svet, potrošnja pa postavlja ta ideal tako visoko nad realne danosti telesa, da je postal težko dosegljiv. »Ko se človek …

Negativne samopodobe ne reši skalpel – Nedeljski dnevnik, intervju – 4.10.2023 Preberite več »

V primežu perfekcionizma Opazujem skupino najstnikov, ki se zabavajo na pomolu čez zaliv. Brezskrbno skačejo v vodo, se hihitajo in zganjajo norčije. Fantje se v svojih neustrašnih akrobacijah postavljajo pred puncami in čutiti je iskrice, ki netijo prve poletne ljubezni. V skupini je deklica, ki je vidno zadržana. Deluje neopazno. Vselej ostaja v ozadju in le redko spregovori. Z rokama objema svoje telo in ga obenem zakriva. Njena drža je sključena, izraža nesigurnost, strah in zadržanost. Je precej visoke postave in mogoče s kakšno kilo več, kot bi to narekoval za njeno višino preračunan »povprečni« ITM. V žargonu bi rekli, …

Kolumna- O perfekcionizmu – revija Sensa – avg/sept 2023 Preberite več »

Najbolje, da takoj na začetku opraviva z mitom o brezpogojni materinski ljubezni: mama otroka ne ljubi brezpogojno. Nam lahko to malo bolj razložite? Kako se ta mit podira, najbolje opazim pri svojem delu, v svoji svetovalnici, ko se srečujem z odraslimi otroki, ki so zaradi svoje »drugačnosti« občutili materino zavrnitev. Ti otroci so ostali oropani materine ljubezni preprosto zato, ker so v svojih odločitvah, načinu življenja, odstopili od materinih pričakovanj. Lahko je to bila izbira študija, telesni izgled, izbira partnerja, karierna pot, vzgoja lastnih otrok, spolna usmerjenost. Ko otrok neha ubogati in slediti materinim predstavam, kaj naj bi on bil, …

Intervju – “Hči je ogledalo v katerem se uzrem brez filtra” – Revija Sensa; avgust-september 2023 Preberite več »

Pa še bi lahko govorile in delile svoje izkušnje, kot mame in kot hčerke, o naših medosebnih, med-ženskih odnosih, transgeneracijskih travmah, o nezdravih navezanostih, pa o manku ljubezni, kontroli, predajanju in težavah pri postavljanju mej, pa o igranju žrtve, občutku krivde, posesivnosti, ljubosumju…odnos med mamo in hčerko je ena od najtesnejših in najglobljih vezi, ki jih v življenju stkemo…lahko nas neizmerno bogati, lahko pa nam zadane tudi globoke rane. O (nezdravih) odnosih med mamo in hčerko, danes v Knjižnici Velenje. Hvala Knjižnica Velenje za povabilo in vsem udeleženkam za obisk.

Moj prispevek na portalu BabyBook – o občutku sramu in strahu pri mlajših otocih. Kako mu lahko starši pomagamo v tovrstnih negotovostih? Smo res v pomoč ali smo prav starši tisti, ki otroku povzročamo še večji občutek čustvene stiske… Eno od načel pravi… “Postavite se v vlogo otroka” Včasih otrok preprosto še ni dorasel nekim okoliščinam ali mu te enostavno niso po godu. Tudi otroci so si lahko zelo različni. Skušajte se kdaj sami postaviti v vlogo, v katero vztrajno silite otroka. Kako bi se počutili, če bi vas nekdo neprestano izpostavljal ali vas sili v skupine in druženje z …

O sramu in strahu pri mlajših otrokih na portalu BabyBook – oktober 2023 Preberite več »

Foto: Robert Baron Večja ko je v nas čustvena vrzel, bolj smo nagnjeni h kompenzaciji. Lepotne prakse postanejo priročen način, da poskušamo z njimi ali prek njih reševati notranje stiske. Seveda ne obtožujem nikogar, ki se odloči za lepotno operacijo. Toda kaj resnično rešujemo in kompenziramo, ko polnimo svoje ustnice in prsi? Kateri manko v sebi takrat nagovarjamo? Negativna samopodoba je namreč tako globoko v posameznikovi osebnosti, da je ne more doseči skalpel lepotnega kirurga. Veliko ljudi bo reklo, da lahko. Lepotne operacije so lahko učinkovita, toda instantna rešitev, saj rešujejo trenutne težave s samopodobo. Nisem pa prepričana, da jo …

Nedeljski dnevnik -5.10.2023 – o lepotni kirurgiji in lepotnih praksah Preberite več »

Z Boštjanom Romihom sva se danes, pri snemanju 2. podcasta za oddajo IzziBlog (@rokusklett ), pogovarjala o različnih nezdravih dinamikah, ki pogosto vzniknejo v odnosu med mamo in otroki (hčerko/sinom).Oddaja bo kmalu na voljo na strani IzziBlog-a: https://www.izzirokus.si/blog/

Delavnice s peto, šesto in sedmošolci o zakoreninjenih družbenih stereotipih, ki se stopnjujejo v predsodke in preraščajo v diskriminacijo. Pa se pogosto tega sploh ne zavedamo…dokler sami kdaj ne stopimo v čevlje nekoga “drugega” ali drugačnega. Takrat občutimo njegovo bolečino in se zavemo krivice, ki mu jo s svojim vedenjem povzročamo. Skozi socialne igre do empatije in razumevanja položaja “drugih in drugačnih”. Večkrat ganljivo in pristno. Bravo učenci OŠ Prežihovega Voranca z Raven na Koroškem. Hvala Mocis Center za izobraževanje odraslih Slovenj Gradec – Center za družine, za povabilo k sodelovanju.

Predsodki, stereotipi in ksenofobija ter strah pred vsem, kar je tuje ali drugačno – v oddaji Dobro jutro na VTV. Ljudje velikokrat razvijemo neko mnenje o stvareh, ljudeh in situacijah, ki so nam tuje in nepoznane. Na podlagi nekih zunaj opaznih značilnosti sodimo in posplošujemo, s takšnim vedenjem pa lahko tudi zelo negativno zaznamujemo človeka, ki pripada neki skupini. Kakšne so razlike med pojmi: stereotip, predsodek in diskriminacija? Zakaj se pojavijo – zakaj začnemo ljudje gojiti določene predsodke do določenih skupin? Je predsodke in stereotipe težko spremeniti? Kako se lahko takšna negativna stališča odražajo v družbi? Se da takšno stališče …

Dobro jutro na VTV – O predsodkih in stereotipih – 19.9.2023 Preberite več »