“Ne zmorem in ne znam postaviti mej! Ne otroku, ne partnerju, ne šefu. Niti prijateljicam!”
Vprašanje bralke:
Nenehno se soočam z nezmožnostjo postavljanja mej: v partnerstvu, v službi, celo v odnosu s svojo dvanajstletnico, da ne omenjam niti sorodnikov in prijateljic. Moj »ne« je vedno preslišan, kot da nihče ne verjame, da mislim resno. Kaj mi svetujete?
Maja, 40
Odgovor (objavljeno v Reviji Obrazi 2023 – v rubriki V&O z dr. Lucijo Čevnik):
Kot sami opažate, meje so nujne, sicer se naše življenje spremeni v kaos, kar na svoji koži trenutno izkušate tudi sami. Če meje niso jasne in dovolj trdne, neprestano doživljamo neželene posege v naš zasebni prostor in čas. Sprašujete, kako naj učinkovito postavite meje. Prepričana sem, da meje postavljamo predvsem na energetski ravni – vsekakor bolj kot na verbalni. Mejo začrtamo tam, kjer na podzavestni ravni verjamemo, da jo smemo postaviti oz. da smo do nje upravičeni. Iz izkušen vem, da ljudem, ki imajo težave z nizko samopodobo ali se soočajo z občutkom nevrednosti, predstavlja postavljanje mej izredno velik izziv. Globoko v sebi namreč ne verjamejo, da je prav, če se zoperstavijo tujim vdorom v njihovo zasebnost ali nasprotujejo podrejanju željam drugih. Ta strah in negotovost vibrirata tudi navzven in sicer v načinu njihovega govora, drži telesa, neverbalni komunikaciji. Ko bi morali reči ne, se postaviti zase, začutijo tesnobo, bolečino v prsnem košu ali dušenje v grlu. Občutek nesigurnosti in lastne nevrednosti zablokirata zmožnost postavljanja mej, ki so nujni pogoj za svobodo samoobvladanja in razpolaganja z lastnim življenjem.
Kaj storiti? Zelo pomaga, če najprej ugotovimo, kje natančno nam manjkajo meje – kaj je tisto, kar nas resnično moti oz. kaj bi radi, da se v našem življenju spremeni. Zapišite vaše cilje in tudi vse vaše trenutne prepreke. Pomagalo vam bo, če jih boste ubesedili in jih imeli na vidnem mestu, pogosto pred očmi. Tudi sicer, veliko pišite o svojih občutkih in prelijte na papir vse tisto, o čemer težko spregovorite. Na takšen način se boste začeli soočati sami s seboj in z lastnim občutkom nezadostnosti, ki vam govori, da morate biti vedno na razpolago in dostopni. Zavedajte se, da ste vredni, da imate ne le pravico, ampak predvsem dolžnost, sami odločati o svojem življenju, svojem času in naklonjenosti, ki jo boste (ali pa ne) namenili drugim. Ko se boste sami začeli ceniti in sami sebe vrednotiti, bo to postopoma začelo spreminjati tudi vaše odnose.
Mogoče vam bo pri grajenju vaše samovrednosti pomagalo tudi vživljanje v položaj vaše hčerke. Kadar boste na mestu, da tehtate ali je nekaj dobro za vas ali ne (doslej ste te odločitve zelo slabo odbirali!), pomislite, kaj bi v tej isti situaciji svetovali vaši hčerki. Ko gre za naše otroke, znamo biti bistveno bolj ljubeznivi in uvidevni kot če gre za nas same. Torej, bi tudi hčerki svetovali naj se podredi, bo tiho ter ponižno sprejme nadvlado drugih?! Najbrž ne. Draga Maja, prestari ste, da bi (še) bili pohlevni in ponižni.
Je tudi z vašim najstnikom/najstnico težko zgraditi pristni stik?
Se zapira vase in vas zavrača?
Se tudi vi srečujete z dilemo, kako z njim vzpostaviti kvalitetnejšo komunikacijo?
Prijavite se na osebno svetovanje in skupaj bomo predebatirali vaš izziv in poiskali primerno rešitev za izboljšanje odnosa z vašim odraščajočim otrokom.
Odločate se lahko med različnimi oblikami svetovanja. Izberite način, ki vam najbolj odgovarja:
- klasično osebno svetovanje (lokacija Slovenj Gradec ali Ljubljana)
- spletno svetovanje (skype, zoom)
- walk ´n´talk (svetovanje, ki se izvede v enournem sprehodu v naravi)