lucijac

Perfekcionizem kot nova realnost Tako meni sogovornica in hkrati dodaja: »Ne le realnosti, temveč normalnosti. Napovedali smo boj proti naravi, proti starosti in minevanju kot naravnemu življenjskemu procesu, kar pomeni, da se posledično borimo proti samim sebi. Toliko danes poslušamo o samosprejemanju, a z željo, ostati večno mlad, smo napovedali vojno svojemu lastnemu telesu. Za vsako ceno ga želimo ukrotiti in disciplinirati. Telo je postalo bonsaj fantazme želje večne mladosti. Ujeli smo se v krog imaginarnih potreb po večni mladosti. Ponotranjili smo ideal »popolnosti«, ki ga želimo za vsako ceno doseči, saj je sprejet kot norma. Kozmetična in modna industrija ponujata …

Perfekcionizem kot nova oblika realnosti – revija Obrazi, oktober 2023 Preberite več »

Duševno zdravje lahko pomembno vpliva na naše vsakdanje življenje, na naše odnose in telesno zdravje. Zato je zelo pomembno, da pri skrbi za zdravje ne pozabimo poskrbeti tudi za naše duševno zdravje. Duševno in telesno zdravje sta pravzaprav enako pomembni sestavini našega splošnega zdravja, čeprav se do svoje duševnosti pogosto vedemo zelo neodgovorno in zaničevalno. Za boljše duševno zdravje lahko veliko naredimo že z majhnimi spremembami v našem življenju. Na predavanju bomo izpostavili dejavnike tveganja duševnega zdravja in se seznanili s tehnikami, s katerimi si (še) lahko pomagamo sami, ko se znajdemo v stiski. Organizator: Društvo Altra in Občina Prevalje

Pa je torkova oddaja Dobro jutro, z mojo vsakomesečno rubriko – Začnimo pri sebi, tudi že on-line! Z voditeljem Danijel Vunderl sva se tokrat pogovarjala o stiskah, ki jih doživljajo osnovnošolci. Tudi otroci se kdaj srečujejo z večjimi ali manjšimi tegobami in težavami, ki obremenjujejo njihovo notranji mir in slabo vplivajo na njihovo duševno zdravje. Stres v šoli, spori s sošolci, težave pri navezovanju stikov z vrstniki, so lahko dejavniki, ki jih lahko vodijo v stisko iz katere pa se otrok težko izvije sam. Kako prepoznati stisko otrok in kako jim priskočiti na pomoč? Kaj so najpogostejši vzroki stisk? Kako …

Kako pomagati osnovnošolcu v stiski, Oddaja dobro jutro na VTV, 17.10.2023 Preberite več »

“Vem, da si mi dala najboljše in največ, kar si zmogla in znala. Četudi to, kar si mi dala, ni bilo vselej tisto, kar sem potrebovala, želela ali iskala. Tako je pač bilo. In tudi to je bila ljubezen. Izredna vez, ki je obenem trajen odnos – nit življenja, ki se vije med generacijami mam in njihovih hčera. Enkrat je ta vez ljubeča, drugič boleča.” ~ iz knjige Hčerka mami Hvala Splošna knjižnica Ljutomer za povabilo in srčen sprejem. Hvala!

Negativne samopodobe ne reši kirurški skalpel  Danes že lahko govorimo o normalizaciji negativne telesne samopodobe, saj se nihče v svojem telesu ne počuti več udobno . Pogovor: Dr. Lucija Čevnik Lucija Čevnik je doktorica socioloških znanosti in specializantka lacanovske psihoanalize, izdala je dve knjižni uspešnici Mama hčerki in Hčerka mami, pri svojem delu pa med drugim mladim pomaga razvijati pozitivno telesno samopodobo in zdrav odnos do lastnega telesa. Kot pravi, se je z globalizacijo zahodni lepotni ideal razširil na ves svet, potrošnja pa postavlja ta ideal tako visoko nad realne danosti telesa, da je postal težko dosegljiv. »Ko se človek …

Negativne samopodobe ne reši skalpel – Nedeljski dnevnik, intervju – 4.10.2023 Preberite več »

V primežu perfekcionizma Opazujem skupino najstnikov, ki se zabavajo na pomolu čez zaliv. Brezskrbno skačejo v vodo, se hihitajo in zganjajo norčije. Fantje se v svojih neustrašnih akrobacijah postavljajo pred puncami in čutiti je iskrice, ki netijo prve poletne ljubezni. V skupini je deklica, ki je vidno zadržana. Deluje neopazno. Vselej ostaja v ozadju in le redko spregovori. Z rokama objema svoje telo in ga obenem zakriva. Njena drža je sključena, izraža nesigurnost, strah in zadržanost. Je precej visoke postave in mogoče s kakšno kilo več, kot bi to narekoval za njeno višino preračunan »povprečni« ITM. V žargonu bi rekli, …

Kolumna- O perfekcionizmu – revija Sensa – avg/sept 2023 Preberite več »

Najbolje, da takoj na začetku opraviva z mitom o brezpogojni materinski ljubezni: mama otroka ne ljubi brezpogojno. Nam lahko to malo bolj razložite? Kako se ta mit podira, najbolje opazim pri svojem delu, v svoji svetovalnici, ko se srečujem z odraslimi otroki, ki so zaradi svoje »drugačnosti« občutili materino zavrnitev. Ti otroci so ostali oropani materine ljubezni preprosto zato, ker so v svojih odločitvah, načinu življenja, odstopili od materinih pričakovanj. Lahko je to bila izbira študija, telesni izgled, izbira partnerja, karierna pot, vzgoja lastnih otrok, spolna usmerjenost. Ko otrok neha ubogati in slediti materinim predstavam, kaj naj bi on bil, …

Intervju – “Hči je ogledalo v katerem se uzrem brez filtra” – Revija Sensa; avgust-september 2023 Preberite več »

Pa še bi lahko govorile in delile svoje izkušnje, kot mame in kot hčerke, o naših medosebnih, med-ženskih odnosih, transgeneracijskih travmah, o nezdravih navezanostih, pa o manku ljubezni, kontroli, predajanju in težavah pri postavljanju mej, pa o igranju žrtve, občutku krivde, posesivnosti, ljubosumju…odnos med mamo in hčerko je ena od najtesnejših in najglobljih vezi, ki jih v življenju stkemo…lahko nas neizmerno bogati, lahko pa nam zadane tudi globoke rane. O (nezdravih) odnosih med mamo in hčerko, danes v Knjižnici Velenje. Hvala Knjižnica Velenje za povabilo in vsem udeleženkam za obisk.

Moj prispevek na portalu BabyBook – o občutku sramu in strahu pri mlajših otocih. Kako mu lahko starši pomagamo v tovrstnih negotovostih? Smo res v pomoč ali smo prav starši tisti, ki otroku povzročamo še večji občutek čustvene stiske… Eno od načel pravi… “Postavite se v vlogo otroka” Včasih otrok preprosto še ni dorasel nekim okoliščinam ali mu te enostavno niso po godu. Tudi otroci so si lahko zelo različni. Skušajte se kdaj sami postaviti v vlogo, v katero vztrajno silite otroka. Kako bi se počutili, če bi vas nekdo neprestano izpostavljal ali vas sili v skupine in druženje z …

O sramu in strahu pri mlajših otrokih na portalu BabyBook – oktober 2023 Preberite več »