V reviji Pogled, ki izhaja kot priloga otroške revije Ciciban in Cicido, sem tokrat v prispevku z naslovom: \”Kako pri otroku spodbujati pozitivno telesno samopodobo?\”, nanizala par praktičnih izhodišč, ki bodo vašemu otroku pomagala krepiti pozitiven odnos do lastnega telesa.
Pred dnevi sem prebirala zapis o svobodni ljubezni. Jaz ji rečem, brezpogojna – ljubezen, ki ni pogojevana v in z ničemer. Samo je. Takšna ljubezen v našem okolju ni prav dobro razumljena, kaj šele sprejeta. Človek, ki je sposoben odprte in svobodne ljubezni ni posesiven niti ukazovalen. Ne zahteva in ne vsiljuje. Zaveda se svoje samovrednosti in ob tem sprejema in razume tudi vrednost drugih. Ker ceni sebe, spoštuje druge. Takšni ljudje v življenju ljubeče sledijo svoji poti. Hvaležni so, če kdo pojde z njimi, in če ne? Tudi prav. Niso zamerljivi niti ponižni.
Pred dnevi sem prebirala zapis o svobodni ljubezni. Jaz ji rečem, brezpogojna – ljubezen, ki ni pogojevana v in z ničemer. Samo je. Takšna ljubezen v našem okolju ni prav dobro razumljena, kaj šele sprejeta. Človek, ki je sposoben odprte in svobodne ljubezni ni posesiven niti ukazovalen. Ne zahteva in ne vsiljuje. Zaveda se svoje samovrednosti in ob tem sprejema in razume tudi vrednost drugih. Ker ceni sebe, spoštuje druge. Takšni ljudje v življenju ljubeče sledijo svoji poti. Hvaležni so, če kdo pojde z njimi, in če ne? Tudi prav. Niso zamerljivi niti ponižni. Kakšen blagoslov so takšne duše, a …
https://zastarse.si/razno/mamice-pisejo/moja-hci-moj-projekt/ Preden se je rodila moja hči, sem si že kot nosečka velikokrat predstavljala, kakšna bo. V mislih sem si jo naslikala, kot malo temnolasko črnih oči, ki obožuje svojo mamico in vse, kar imam jaz rada. Vesolje se je lepo poigralo z mojo domišljijo. Poslalo mi je samozavestno modrooko blondinko, katere edina skladnost z mojimi nosečniškimi fantazijami je bila, da se je rodila majhna in deklica. Vida je moje živo nasprotje. Če je meni všeč vožnja, ona komaj čaka, da prispemo na cilj, jaz obožujem kremno-mlečni sladoled, zanjo mora »ledoslad« vedno vsebovati koščke sadja, če mene zebe, je njej …
»Fejmiči«, »youtuberji«, »influencerji« – tako mlajše generacije imenujejo tiste posameznike, ki imajo na različnih družbenih omrežjih številne sledilce in so zaradi svojih aktivnosti postali nekakšni mnenjski voditelji. Kdo sploh so vplivneži, na katera področja se navadno spoznajo in kaj jim je poleg razmaha družbenih omrežij še omogočilo, da imajo danes takšen vpliv, in to predvsem na mlade? Več v oddaji Na kratko. Na kratko o vplivnežih! Jože Robežnik, Nina Kogej, N\’toko, dr. Marko Milosavljevic, FDV – Fakulteta za družbene vede, dr. Darja Kobal Grum, Filozofska fakulteta UL, Dr. Lucija Čevnik.
Gostja v oddajo Dobro jutro, kjer je bilo govora o PREKINJENI KOMUNIKACIJI MED STARŠI IN OTROKI. Kaj je prekinjena komunikacija? Saj poznate tisto… treskanje z vrati, kričanje, obtoževanje, zmerjanje, kaznovanje, ukazovanje… ko ni medsebojnega spoštovanja, ni povezanosti in ni kakovostne komunikacije. Medosebni odnosi so kot elektrika, če je kratek stik, ni pretoka!
V oddaji smo skupaj z mladimi razmišljali o medijskih pasteh ter nerealnih lepotnih standardih kozmetične in modne industrije v zanke katerih se vse prehitro ujamemo. #veckottelo #notjustbody #bodypositivity #healtybody
Iz intervjuja: \”Najprej moramo biti sami zadovoljni, da bomo znali zadovoljstvo in srečo prepoznati in negovati tudi pri otroku. Prevečkrat se v vzgoji obračamo na otroka in premalo segamo vase. Stara modrost pravi, vzgajate sebe, otroci bodo tako postali podobni vam. In to še kako drži. Daš lahko le tisto, kar imaš. Če smo sami nesrečni, nezadovoljni in zagrenjeni, kako bomo svoje potomce navduševali nad čudovitostjo bivanja in sprejemanjem življenja, takšnega kot pač je? Enkrat je življenje dobro, drugič pa nekoliko manj. A takšno življenje je. To je dejstvo. Ko na življenje gledamo s temi očmi, vemo, da bo vse …
Prekinjena komunikacija med otrokom in starši – Revija L&Z (intervju) Preberite več »
Veliko staršev govori o medvrstniškem nasilju, znotraj katerega so se znašli njihovi potomci. Eni v vlogi storilcev, drugi v vlogi žrtev. Gre za žalostne, boleče in travmatične zgodbe, ne le med žrtvami, ampak tudi med storilci. Zakaj nekdo sploh postane nasilnež, ki se »spravlja« na druge? Pogosto si mislimo, da tem otrokom manjka avtoriteta, disciplina in nadzor. Pa temu največkrat ni tako. Otrokom, ki nastopajo v vlogi storilcev medvrstniškega nasilja, manjka predvsem ljubezni, sprejetosti in videnosti. Ti otroci so zelo pogosto sami deležni nasilja. Verbalnega, psihičnega ali fizičnega. Nesprejeti, neslišani in vsakodnevno poniževani, sovraštvo do svoje nemoči obrnejo v škodovanje …
Veliko staršev govori o medvrstniškem nasilju, znotraj katerega so se znašli njihovi potomci. Eni v vlogi storilcev, drugi v vlogi žrtev. Gre za žalostne, boleče in travmatične zgodbe, ne le med žrtvami, ampak tudi med storilci. Zakaj nekdo sploh postane nasilnež, ki se »spravlja« na druge? Pogosto si mislimo, da tem otrokom manjka avtoriteta, disciplina in nadzor. Pa temu največkrat ni tako. Otrokom, ki nastopajo v vlogi storilcev medvrstniškega nasilja, manjka predvsem ljubezni, sprejetosti in videnosti. Ti otroci so zelo pogosto sami deležni nasilja. Verbalnega, psihičnega ali fizičnega. Nesprejeti, neslišani in vsakodnevno poniževani, sovraštvo do svoje nemoči obrnejo v škodovanje …
