lucijac

Bilo bi prav, da nas otroci ne idealizirajo

Ko resnično (brezpogojno) sprejemamo lastnega otroka, mu obenem odkrivamo tudi lastno ranljivost. Sporočamo mu, da nismo popolni. Tudi mama kdaj joče, je žalostna. In ne bodi presenečen, tudi oče, moški, kdaj joče. To so čustva. In ni napačnih čustev, je le napačno razmišljanje o čustvih. Prav je, da otrok razume, da starši nismo vsemogočni bogovi niti ne poznamo odgovorov, ki vodijo k njihovi lastni sreči in samouresničitvi. Naučiti jih moramo, da se vsi odgovori skrivajo v njih samih, da ne potrebujejo potrditve staršev, da so ok. Spoznati morajo, da so OK, da so vredni, ne glede na to, kaj si …

Bilo bi prav, da nas otroci ne idealizirajo Preberite več »

“Kako dobro je dovolj dobro?”

Za svoje otroke želimo le najboljše. Ampak, kaj pa je »najboljše«? »Definicija »najboljše« se od staršev do staršev seveda precej razlikuje. Vsak izhaja iz svojih pogledov na svet, iz lastnih dosežkov, kriterijev. Razumevanje je pogojeno tako z lastnimi izkušnjami kot tudi z okoljem in časom v katerem živimo. Lahko bi rekli, da je »najboljše« precej relativen in neotipljiv pojem. A vsak od nas staršev je gotov, da je njegov »najboljše« pač najboljše, kar zadeva njegovega otroka. Takšno razumevanje nas vodi k temu, da otroka z vzgojo ukrivljamo naši definiciji »najboljšega«, ne pa naše definicije in dejanj k njegovi celoviti osebnosti. …

“Kako dobro je dovolj dobro?” Preberite več »

Revija Nika; 13.3.2019 – Intervju: Otrok naj v stiski ne trpi sam

Ljudje se staramo, to je dejstvo, in smo si različni. Če želimo svoje telo preoblikovati in ohranjati v skladu s sugeriranimi lepotnimi ideali, bomo morali vlagati ogromno energije, časa in denarja, da bi se lahko zoperstavili naravi in njenim procesom. »Vendar pa smo veliko več kot telo,« s sloganom, ki je postal že njen zaščitni znak, opozarja dr. Lucija Čevnik, predavateljica in svetovalka s področja telesne samopodobe, čutne vzgoje ter reševanja konfliktnih odnosov med starši in otroki. »Ljudi poskušam opomniti, da njihova samovrednost ne more temeljiti zgolj na zunanjosti. Pa naj bodo to telesni videz, karierni dosežki, imetje ali nazivi. …

Revija Nika; 13.3.2019 – Intervju: Otrok naj v stiski ne trpi sam Preberite več »

Cosmopolitan – marec 2019 (intervju)

Se tudi tebi zdi, da se je svet še vedno preobremenjen zgolj z lepim (lepo posejanimi pegicami po rdečelaskinem obrazu, prikupnim razmikom zob na sicer popolnem obrazu in telesu, oblinah na ravno pravih mestih …)? Se z ničemer od tega ne moreš poistovetiti, ker nisi zgrajena tako, da bi te \’le ena napakica\’ naredila še bolj privlačno, posebno? Strokovnjakinja za telesno samopodobo, dr. Lucija Čevnik si želi, da si za vedno zapomniš stavek, ki ti bo pomagal vedno, ko boš podvomila vase, v svojo lepoto in svojo vrednost: »Si unikat! Zakaj bi se trudila postati kopija?!« Se zmoreš požvižgati na …

Cosmopolitan – marec 2019 (intervju) Preberite več »

Samosprejemanje terja pogum

Zakaj pogum, boste nemara vprašali? Pogum zato, ker samosprejemanje terja soočenje s svojimi strahovi, bojaznimi in »pošastmi«, ki nas zasledujejo že iz ranega otroštva, a smo jih zaklenili v kovček in jih skrili v globine svojega jaza. Že, ko so vzniknili, bi se morali soočiti z njimi in jih seveda sprejeti kot del sebe, saj so resničen del nas. A to ni bil del sprejemljive vzgoje, zato smo se od lastnih staršev naučili, kako v neprijetnih trenutkih pogledati stran.

Odnos »sprejmi SE – sprejmi ME« v praksi

Marko je star 24 let in išče službo s področja kemije, kjer je lani diplomiral. Z mamo imata precej slabe odnose. Mama ves čas pritiska nanj, naj bo bolj samozavesten, naj naredi vtis na razgovorih za službo, naj ne bo tako nesiguren vase.

Lepota in družbena omrežja – oddaja Vizita POP TV

\”V družbi, obsedeni z razgaljenimi telesi na družbenih omrežjih, pozornostjo in všečki, mnogi stremijo k popolni postavi. Pa ta sploh obstaja? Znanstveniki pravijo, da ja. In čeprav bi mogoče pričakovali, da gre za mere supermanekenk Viktorijinih angelčkov, ni ravno tako. Popolna ženska je po raziskavi sodeč visoka 168 centimetrov, njene mere so pa 99-63-91.\”  

Mladi v duševni stiski – epidemija mladostniške osamljenosti?

Težko je enoznačno pojasniti, kaj je vzrok načetemu duševnemu zdravju mladih. Je težav res toliko več ali smo postali le občutljivejši? Pogosto rečemo, da so mladi \”lakmusov papir\” družbe, da se določeni fenomeni na mlajši generaciji kažejo bistveno bolj intenzivno in reprezentativno. Kaj nam torej kaže ta duševni odsev generacije? Bomo znali zapolniti dušeno praznino, ki zeva in kliče po večji bližini, sprejetosti, toplini in ljubezni? Za odnose smo zadolženi predvsem sami. Vsi skupaj in vsak zase. In teh se ne da birokratsko zapovedati ne z zakonodajo ne s sistemom.  

Okrepimo otrokovo telesno samopodobo

Kako ljudje razumevamo svoje telo, ali se v njem počutimo dobro ali nelagodno, smo samozavestni ali v neprestanih dvomih o svoji lastni vrednosti, kaže na to, kakšna je naša telesna samopodoba. Odnos do našega telesa se oblikuje v našem najzgodnejšem otroštvu. Ta je močno pogojen z vzorci, ki jih prejmemo od naših skrbnikov in okolja, v katero se rodimo. Danes veliko govorimo o porastu negativne telesne samopodobe, ki kaže na to, da smo ljudje čedalje bolj obremenjeni s svojim zunanjim videzom. Zelo zaskrbljujoče je dejstvo, da se ta obremenjenost pojavlja pri vse mlajših generacijah. Študije kažejo, da si že petletniki …

Okrepimo otrokovo telesno samopodobo Preberite več »

Scroll to Top