Blog

Zakaj jim podlegamo tudi ženske v zrelih letih?! Pritisk na sodobno žensko je tako velik, da se bo pravkar razpočila. Pa ne od preobilja kilogramov, ravno obratno – skrbi jo, prenekatero – da jih po svetu nosi preveč, le zato, ker njeno telo ni tako sloko kot v mladosti.  »Bolj kot se žensko telo stara in se oddaljuje od lepotnega ideala, slabše se ta počuti v svojem telesu. Medijske objave, oglasi, reklame nam subtilno prišepetavajo, da delamo nekaj močno narobe, če se na vse pretege ne trudimo vzdrževati svojega telesa mladostnega. In tako srečaš žensko zrelih let, ki bi morala …

Motnje prehranjevanja niso več rezervirane le za najstnice- intervju na portalu Nepremagljiva.si (10.8.2020) Preberite več »

Imam 17 letno hčer s katero sva se ves čas dokaj dobro razumeli. Trenutno pa se je situacija močno poslabšala. Hči se je popolnoma zaprla vase. Popustila je tudi v šoli, kjer do sedaj ni imela resnejših težav. Zapira se v sobo, je razdražljiva, kriči name, pobesni, karkoli ji reče. Nikakor ne prideva več skupaj. Mislim, da me celo sovraži. Prosim za pomoč! Majda, 48 Hitri preobrati v najstniškem razpoloženju so nekaj precej običajnega. V kolikor do sedaj niste imeli v odnosu s hčerko resnih pretresov, ste lahko precej srečna mama.  Izbruhi, trmarjenje in samosvojost so namreč precej pogosto na …

Odnosi: jaz in moja hči Preberite več »

Sprašujem se, zakaj se mi ves čas ponavlja ista zgodba?! Zopet sem ostala sama. Partner je odšel z drugo, tako kot že dva pred njim. Mislim, da nikoli ne bom našla sreče v zvezi. Vedno naletim na moškega, ki mu dajem vse, na koncu pa sem izigrana. Mojca, 45 Žal mi je draga Mojca, da ste zopet razočarani. Zdi se mi, da se premalo zavedate, da je zveza recipročen odnos, v njej ne samo dajemo, ampak tudi prejemamo. Dajali ste toliko, da ste se popolnoma razdali in na koncu, kot pravite, ostali praznih rok in z razpoko več v srcu. …

Zakaj se mi ves čas ponavlja ista zgodba?! Preberite več »

Z mojim življenjem na videz ni nič narobe: imam ljubečega moža, dva šoloobvezna otroka, razumem se s sorodniki in imam nekaj dobrih prijateljev in prijateljic. Vendar sem v sebi nezadovoljna in nesrečna. V tem »koronačasu« sem se veliko spraševala o sebi in ugotovila, da sem kot »pridna punčka« vedno tukaj za druge, nikoli pa ne znam poskrbeti zase in za svojo srečo. Tanja, 43 Ja, tako so nas vzgajali, predvsem nas, ženske. Bodi pridna in poštena, poskrbi za bratca in sestrico, ne jokaj, ne kriči, bodi tiho. Zrasle smo v pridne in poslušne žene, matere, prijateljice. Naučene smo bile, da …

Še vedno sem \”pridna punčka\”! Preberite več »

Pozdravljeni! Vse svoje življenje se skrivam pred lastnim strahom. Bojim se vsega, kar naznanja novosti. Ne upam si prevzeti novih projektov v službi, se odločiti in najeti večje stanovanje, se vpisati v nadaljevalni študij,… In sedaj si partner, s katerim imava sicer ljubečo zvezo, želi otroka. Nekje globoko si ga želim tudi sama, a me odločitev obenem navdaja z grozo in neopisljivim strahom. Vedno bolj se umikam vase in postajam vse bolj depresivna, osamljena in nezadovoljna. Sergeja, 33 Draga Sergeja, ujeli ste se v začaran krog. Plaši vas vse kar prinaša nekaj novega. Bojite se prihodnosti in sprememb. Zakaj? Zato, …

\”Bojim se vsega, kar naznanja novosti\” Preberite več »

Stara sem 42 let, v zvezi sem osem let. S partnerjem, ki velja za zelo privlačnega moškega in je tri leta mlajši od mene, imava lep odnos. Pa vendar se mi je začelo dogajati, da začenjam vse bolj dvomiti o sebi – v smislu, ali sem dovolj zanj? To se mi je začenjalo dogajati že na polovici najine zveze, z vsakim letom pa je vse huje. Bojim se, da bo nekje na poti srečal mlajšo, bolj privlačno žensko in me zapustil. (On nič ne ve o tem.) Mi lahko svetujete, kako naj prebrodim to svojo bojazen? Pravite, da imate s …

Ali sem dovolj zanj? Preberite več »

Že dobro leto se v službi ne počutim dovolj samozavestno, čeprav so šefi z malo zelo zadovoljni. Nikakor se ne morem otresti občutka, da nisem dovolj dobra za kolektiv, v katerem delujem. Zato na delo hodim s težkim bremenom. Zanima me, kako bi si lahko pomagala k boljšemu, bolj samozavestnemu pristopu? Vidim, da ga veliko mojih sodelavcev ima, kljub temu da ne dosegajo boljših rezultatov od mene, celo obratno. Med vašimi vrsticami je mogoče precej čitljivo razbrati visoko mero perfekcionizma, ki usmerja vaše misli in sproža vaša čustva. Zelo se trudite, da bi naložene naloge in opravila izvedli kar se …

Ko te nenehno spremlja občutek, da nisi \”dovolj\” dobra? Preberite več »

Vem, da se sliši precej nenavadno, stara sem 38 let, imam družino, a sem v svojem življenju še vedno močno odvisna od svoje gospodovalne mame. Njeno mnenje je zame zavezujoče. To je pričelo načenjati tudi moj odnos s partnerjem. Ne znam si pomagati in se izviti iz ukleščenosti tega mati-hči odnosa. Silvija, 38 Mogoče se res sliši nenavadno, vendar je takšnih odvisnih odnosov precej. Vzrok so pogosto gospodovalni starši, ki otroku ne dajo priložnosti, da se razvije v celovitega in samozavestnega posameznika. Otrok v takšni družini ni obravnavan kot osebnost, temveč kot lutka, ki je primorana nemo ubogati in slediti …

Jaz in moja \”gospodovalna\” mama Preberite več »

Nenehno se soočam z nezmožnostjo postavljanja mej: v partnerstvu, v službi, celo v  odnosu s svojim osemletnikom, da ne omenjam niti sorodnikov in prijateljic.  Moj »ne« je vedno preslišan, kot da nihče ne verjame, da mislim resno. Kaj mi svetujete? Maja, 40 Kot sami opažate, meje so nujne, sicer se naše življenje spremeni v kaos, kar na svoji koži trenutno izkušate tudi sami. Če meje niso jasne in dovolj trdne, neprestano doživljamo neželene posege v naš zasebni prostor in čas. Sprašujete, kako naj učinkovito postavite meje. Prepričana sem, da meje postavljamo predvsem na energetski ravni – vsekakor bolj kot na …

Tudi vam postavljanje mej povzroča preglavice? Preberite več »

Vsakič, ko merimo otrokove dosežke, način njegovega dela, kako razmišlja, s svojim ravnilom in skozi lastne kriterije (kaj je prav, kaj dovolj dobro?), hote ali ne, poteptamo njegovo edinstvenost in omadežujemo njegovo dostojanstvo. Pogosto so prav zato otroci na nas jezni, neposlušni, nedostopni in problematični. Ni lahko biti starš in učitelj obenem. Verjamem, da je sedaj povsod kdaj napeto in hudo. Čuječa prisotnost nam da manevrski prostor za samoobvaldovanje. Opazujmo, kaj se dogaja z nami in kaj z otrokom, ko situacija postane napeta. Trikrat vdihnite, predno odreagirate. Še vedno je reakcija lahko stvar vaše odločite. Naj ne bo obžalujoča…🤓🧠😇